Relevant bibliographies by topics / Cerkev sv

Contents

  1. Journal articles
  2. Books
  3. Book chapters

Academic literature on the topic 'Cerkev sv'

Author: Grafiati
Published: 4 June 2021
Last updated: 28 July 2025

Create a spot-on reference in APA, MLA, Chicago, Harvard, and other styles

Select a source type:

Consult the lists of relevant articles, books, theses, conference reports, and other scholarly sources on the topic 'Cerkev sv.'

Next to every source in the list of references, there is an 'Add to bibliography' button. Press on it, and we will generate automatically the bibliographic reference to the chosen work in the citation style you need: APA, MLA, Harvard, Chicago, Vancouver, etc.

You can also download the full text of the academic publication as pdf and read online its abstract whenever available in the metadata.

Journal articles on the topic "Cerkev sv"

1

Kušar, Domen. "Razumevanje posebnosti arhitekture cerkve sv. Mihaela na Barju arhitekta Jožeta Plečnika v luči kronike." Bogoslovni vestnik 79, no. 1 (2019): 225–36. http://dx.doi.org/10.34291/bv2019/01/kusar.

Full text
Abstract:
Cerkev svetega Mihaela je za slovenske razmere zelo netipična. Je ena redkih »lesenih« cerkva v Sloveniji, kar velja zlasti za notranjščino. Druga posebnost je bogoslužni prostor, ki je dvignjen nad pritličje. Cerkev je v letih pred drugo svetovno vojno načrtoval arhitekt Jože Plečnik. Celotno gradnjo je v svojem dnevniku natančno dokumentiral arhitektov nečak, trnovski kaplan Karel Matkovič, ki je za postavitev cerkve tudi najbolj zaslužen. V dnevniku opisuje razmeroma burno dogajanje ob njeni gradnji ter razmere in okoliščine, ki so gradnjo cerkve spremljale in sooblikovale. Cerkev je bila z
APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles
2

Remškar, Matevž. "Za Mojstra kranjskega ladijskega oboka." Acta historiae artis Slovenica 29, no. 1 (2024): 57–69. https://doi.org/10.3986/ahas.29.1.03.

Full text
Abstract:
V letih 2021 in 2022 so bili na fasadi zvonika župnijske cerkve sv. Kancijana v Kranju izvedeni konservatorsko-restavratorski posegi. Na nekaterih od slepih trilistov je bilo odkritih skupaj devet novih kamnoseških znakov. Dva pripadata kamnoseku iz t. i. stavbarske delavnice cerkve sv. Brikcija v Naklu pri Divači. Enega od znakov lahko pripišemo mlademu Mojstru kranjskega ladijskega oboka in tako lahko potrdimo dolgo sluteno kontinuiteto med prvo in drugo kranjsko stavbarnico. Za drugega kranjskega mojstra tako lahko sklepamo, da je kamnoseško kariero začel okrog leta 1430, zadnjič pa je sode
APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles
3

Ciglenečki, Slavko. "Nova spoznanja o veliki semiurbani poznoantični utrjeni naselbini Sv. Pavel nad Vrtovinom." Arheološki vestnik 75 (June 14, 2024): 287–321. http://dx.doi.org/10.3986/av.75.10.

Full text
Abstract:
Utrjena višinska naselbina na Sv. Pavlu nad Vrtovinom je znana že vse od leta 1866, a je bila dolgo razumljena zgolj kot prazgodovinsko gradišče. Sondiranja v letu 1966 so potrdila obstoj poznoantične utrjene naselbine in nakazala gosto poselitev v njenem severnem delu. Lidarsko skeniranje površja, terenski obhodi in različni zračni posnetki so v zadnjem času razkrili poleg številnih manjših enoprostornih hiš na severni polovici platoja še veliko različno oblikovanih bivalnih zgradb na južni polovici. Predstavljen je pregled na najdišču vidnih obrambnih in bivalnih struktur te
APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles
4

Hajdinjak, Boris. "Vitez Zmajevega reda Sigmund I. Dobrnski." Acta historiae artis Slovenica 29, no. 1 (2024): 7–44. https://doi.org/10.3986/ahas.29.1.01.

Full text
Abstract:
Romarska cerkev Marije Zavetnice na Ptujski Gori je upravičeno imenovana visoka pesem slovenske gotike. Med vzroki za to poimenovanje sta tudi nagrobnik Sigmunda I. Dobrnskega (1395 – † pred 13. aprilom 1429) in za njegov beneficij postavljeni oltar sv. Sigismunda. Na njih sta vidna znaka Zmajevega reda, ki ga je leta 1408 ustanovil ogrski kralj Sigismund Luksemburški. Sigmund Dobrnski je bil član rodbine vitezov Dobrnskih, ki so se imenovali po danes opuščenem gradu Dobrna (Neuhaus) pri Celju. Ključni obdobji Sigmundovega življenja sta bili služba glavarja Salzburga v letih 1404–1407 in služe
APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles
5

Zajc, Neža. "Sveti Maksim Grek (cca. 1470–1556): med rokopisi, knjigami in knjižnicami v zgodnjerenesančnem obdobju." Keria: Studia Latina et Graeca 19, no. 1 (2017): 41. http://dx.doi.org/10.4312/keria.19.1.41-56.

Full text
Abstract:
Usoda sv. Maksima Greka (Mihail Trivolis, ok. 1470, Arta – Maksim Grek, 1556, Moskva) predstavlja značilno ljubezen do znanja, ki je usmerjala zgodnjerenesančnega individuuma. Čeprav je Mihaela Trivolisa, ki je v severni Italiji doživel mnogo bogatih intelektualnih izkušenj, pozneje v moskovski Rusiji doletela krivična obsodba na cerkvenih zborih (1525, 1531), njegova dejavnost priča o njegovem duhovnem vzpenjanju. Kot učenec filologa in prevajalca iz grščine v latinščino Joannisa Laskarisa ter sodelavec Alda Manuzia v njegovi tiskarni v Benetkah, je Mihael Trivolis pridobil znanje o rokopisih
APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles
6

Ambrožič, Matjaž. "Plečnikova dela za Žensko kaznilnico v Begunjah in njihova usoda po odhodu usmiljenk." Bogoslovni vestnik 79, no. 4 (2019): 971–88. http://dx.doi.org/10.34291/bv2019/04/ambrozic.

Full text
Abstract:
Usmiljene sestre sv. Vincencija Pavelskega – usmiljenke – so v Ženski kaznilnici v Begunjah na Gorenjskem delovale v obdobju 1875–1942. Arhitekt Jože Plečnik je z njimi sodeloval med letoma 1935–1940. V tem obdobju so bili postavljeni paviljon Jožamurka s kapelo sv. Jožefa, paviljon Brezjanka ter vogalna stavba pri vrtu. Leta 1940 je bila po Plečnikovih načrtih prenovljena in na novo opremljena kaznilniška kapela. Usmiljenke so ob odhodu oktobra 1942 večino inventarja pustile na svojem mestu, kamnite in marmorne dele pa so nacisti spomeniškovarstveno zaščitili. Aprila 1943 so iz kapele v ljubl
APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles
7

Pokorn, Danilo. "Glasbena zbirka opatijske cerkve sv. Danijela v Celju." Musicological Annual 25, no. 1 (1989): 107–20. http://dx.doi.org/10.4312/mz.25.1.107-120.

Full text
APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles
8

Richter, Katarina. "Fragmenti srednjeveške poslikave v Dutovljah." Keria: Studia Latina et Graeca 26, no. 2 (2024): 103–21. https://doi.org/10.4312/keria.26.2.103-121.

Full text
Abstract:
Leta 2009 so bili v cerkvi sv. Jurija v Dutovljah odkriti ostanki poznosrednjeveške poslikave. Nastali naj bi v sredini 15. stoletja, a natančnejše raziskave do sedaj niso bili deležni. Zaradi pomanjkanja podatkov se je razvila domneva, da gre pri fragmentu z delno ohranjenimi moškimi glavami za upodobitvi Eneja Silvija Piccolominija kot papeža Pija II. in cesarja Friderika III. Habsburškega. Analiza fragmentov je pokazala, da gre za tipski upodobitvi papeža in cesarja ter da so fragmenti verjetno del prizora Poslednje sodbe ali Marije Zavetnice s plaščem. Primerjava z ostanki poslikave v Pred
APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles
9

Kamin Kajfež, Vesna, and Gregor Pobežin. "Pyrrhanensis poeta - avtor napisa na sliki Čudež sv. Jurija Angela de Costerja v Piranu." Keria: Studia Latina et Graeca 14, no. 2 (2012): 75. http://dx.doi.org/10.4312/keria.14.2.75-88.

Full text
Abstract:
Avtorja se v članku posvetita latinskemu napisu na sliki Čudež sv. Jurija, delu beneškega slikarja Angela de Costerja (Benetke, 1680 – Benetke, 1736), ki visi v prezbiteriju župnijske cerkve sv. Jurija v Piranu. Na podlagi stilistične in metrične obravnave napis razkriva klasično izobraženega pesnika, ki bi ga lahko iskali v krogu piranskih izobražencev. Eden takih je tudi pesnik Marco Petronio Caldana (Piran, po letu 1650– ?), ki bi bil lahko avtor omenjenega napisa, saj je bil tesno povezan z naročniki same slike, člani Bratovščine sv. Jurija.
APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles
10

Stević, Gordana. "The oldest book in the collections of Pozega Public library." Korak biblioteke: casopis za kulturu i bibliotecko-informacionu delatnost, no. 7 (2022): 9–18. http://dx.doi.org/10.5937/korbib2207009s.

Full text
Abstract:
The oldest book in Pozega Public Library's Old and Rare book collections is Slovo o počitanii cerkve written by Vikentije Rakic and published in 1807. The significance of this book is that the main book is binded with three more manuscripts: the manuscript of Liturgija sv. Jovana Zlatoustog, Oktoih and a collection of folk recipes (so-called "lekaruša") so it made this book rare and of great importance not just for our library. The paper describes the above mentioned manuscripts binded as the oldest book in our collections and adligat.
APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles
More sources

Books on the topic "Cerkev sv"

1

Pavle, Jakop, ed. Cerkev sv. Frančiška v Šiški: Plečnikova cerkev : 70 let. [s.n.], 1997.

Find full text
APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles
2

Zadnikar, Marijan. Martjanci: Cerkev sv. Martina 1392-1992. Pomurska založba, 1992.

Find full text
APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles
3

Slavko, Krajnc, ed. Ptujska župnijska cerkev sv. Jurija: Zbornik znanstvenega simpozija ob praznovanju 1150. obletnice posvetitve mestne cerkve in 850. obletnice "Konradove cerkve". Minoritski samostan sv. Jurija, 1998.

Find full text
APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles
4

Ramovš, Anton. Sv. Miklavž nad Selci. Muzejsko društvo Škofja Loka, 2000.

Find full text
APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles
5

Premrl, Božidar. Cerkev sv. Jurija in Tabor med Brkini in Krasom. Univerzitetna založba Annales, 2012.

Find full text
APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles
6

Metod, Benedik, ed. Stolnica sv. Nikolaja v Ljubljani: 1707. Stolna župnija sv. Nikolaja inštitut za zgodovino Cerkve, 2008.

Find full text
APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles
7

Metod, Benedik, ed. Stolnica sv. Nikolaja v Ljubljani: 1707. Stolna župnija sv. Nikolaja inštitut za zgodovino Cerkve, 2008.

Find full text
APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles
8

Kolar, Bogdan. Sv. Jožef nad Celjem in lazaristi. Mohorjeva družba, 2002.

Find full text
APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles
9

Petrič, Franci. Cerkev sv. Tomaža v Ratečah: The church of St. Thomas in Rateče. Družina, 2001.

Find full text
APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles
10

Benedik, Metod. Kapucinski samostan s Cerkvijo sv. Cecilije Celje: Ob 400-letnici posvetitve cerkve. Celjska Mohorjeva družba, 2015.

Find full text
APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles
More sources

Book chapters on the topic "Cerkev sv"

1

"Cerkev sv. Mavricija v Šmarci." In Cerkvi v Homcu in na Šmarci. ZRC SAZU, Založba ZRC, 2019. http://dx.doi.org/10.3986/9789610502500_04.

Full text
APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles
2

"Kapela sv. Križa na Homcu." In Cerkvi v Homcu in na Šmarci. ZRC SAZU, Založba ZRC, 2019. http://dx.doi.org/10.3986/9789610502500_03.

Full text
APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles
You might also be interested in the extended bibliographies on the topic 'Cerkev sv' for particular source types:
Journal articles Books
We offer discounts on all premium plans for authors whose works are included in thematic literature selections. Contact us to get a unique promo code!

To the bibliography