Relevant bibliographies by topics / Cerkev sv / Journal articles
To see the other types of publications on this topic, follow the link: Cerkev sv.

Journal articles on the topic 'Cerkev sv'

Author: Grafiati
Published: 4 June 2021
Last updated: 28 July 2025

Create a spot-on reference in APA, MLA, Chicago, Harvard, and other styles

Select a source type:

Consult the top 36 journal articles for your research on the topic 'Cerkev sv.'

Next to every source in the list of references, there is an 'Add to bibliography' button. Press on it, and we will generate automatically the bibliographic reference to the chosen work in the citation style you need: APA, MLA, Harvard, Chicago, Vancouver, etc.

You can also download the full text of the academic publication as pdf and read online its abstract whenever available in the metadata.

Browse journal articles on a wide variety of disciplines and organise your bibliography correctly.

1

Kušar, Domen. "Razumevanje posebnosti arhitekture cerkve sv. Mihaela na Barju arhitekta Jožeta Plečnika v luči kronike." Bogoslovni vestnik 79, no. 1 (2019): 225–36. http://dx.doi.org/10.34291/bv2019/01/kusar.

Full text
Abstract:
Cerkev svetega Mihaela je za slovenske razmere zelo netipična. Je ena redkih »lesenih« cerkva v Sloveniji, kar velja zlasti za notranjščino. Druga posebnost je bogoslužni prostor, ki je dvignjen nad pritličje. Cerkev je v letih pred drugo svetovno vojno načrtoval arhitekt Jože Plečnik. Celotno gradnjo je v svojem dnevniku natančno dokumentiral arhitektov nečak, trnovski kaplan Karel Matkovič, ki je za postavitev cerkve tudi najbolj zaslužen. V dnevniku opisuje razmeroma burno dogajanje ob njeni gradnji ter razmere in okoliščine, ki so gradnjo cerkve spremljale in sooblikovale. Cerkev je bila z
APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles
2

Remškar, Matevž. "Za Mojstra kranjskega ladijskega oboka." Acta historiae artis Slovenica 29, no. 1 (2024): 57–69. https://doi.org/10.3986/ahas.29.1.03.

Full text
Abstract:
V letih 2021 in 2022 so bili na fasadi zvonika župnijske cerkve sv. Kancijana v Kranju izvedeni konservatorsko-restavratorski posegi. Na nekaterih od slepih trilistov je bilo odkritih skupaj devet novih kamnoseških znakov. Dva pripadata kamnoseku iz t. i. stavbarske delavnice cerkve sv. Brikcija v Naklu pri Divači. Enega od znakov lahko pripišemo mlademu Mojstru kranjskega ladijskega oboka in tako lahko potrdimo dolgo sluteno kontinuiteto med prvo in drugo kranjsko stavbarnico. Za drugega kranjskega mojstra tako lahko sklepamo, da je kamnoseško kariero začel okrog leta 1430, zadnjič pa je sode
APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles
3

Ciglenečki, Slavko. "Nova spoznanja o veliki semiurbani poznoantični utrjeni naselbini Sv. Pavel nad Vrtovinom." Arheološki vestnik 75 (June 14, 2024): 287–321. http://dx.doi.org/10.3986/av.75.10.

Full text
Abstract:
Utrjena višinska naselbina na Sv. Pavlu nad Vrtovinom je znana že vse od leta 1866, a je bila dolgo razumljena zgolj kot prazgodovinsko gradišče. Sondiranja v letu 1966 so potrdila obstoj poznoantične utrjene naselbine in nakazala gosto poselitev v njenem severnem delu. Lidarsko skeniranje površja, terenski obhodi in različni zračni posnetki so v zadnjem času razkrili poleg številnih manjših enoprostornih hiš na severni polovici platoja še veliko različno oblikovanih bivalnih zgradb na južni polovici. Predstavljen je pregled na najdišču vidnih obrambnih in bivalnih struktur te
APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles
4

Hajdinjak, Boris. "Vitez Zmajevega reda Sigmund I. Dobrnski." Acta historiae artis Slovenica 29, no. 1 (2024): 7–44. https://doi.org/10.3986/ahas.29.1.01.

Full text
Abstract:
Romarska cerkev Marije Zavetnice na Ptujski Gori je upravičeno imenovana visoka pesem slovenske gotike. Med vzroki za to poimenovanje sta tudi nagrobnik Sigmunda I. Dobrnskega (1395 – † pred 13. aprilom 1429) in za njegov beneficij postavljeni oltar sv. Sigismunda. Na njih sta vidna znaka Zmajevega reda, ki ga je leta 1408 ustanovil ogrski kralj Sigismund Luksemburški. Sigmund Dobrnski je bil član rodbine vitezov Dobrnskih, ki so se imenovali po danes opuščenem gradu Dobrna (Neuhaus) pri Celju. Ključni obdobji Sigmundovega življenja sta bili služba glavarja Salzburga v letih 1404–1407 in služe
APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles
5

Zajc, Neža. "Sveti Maksim Grek (cca. 1470–1556): med rokopisi, knjigami in knjižnicami v zgodnjerenesančnem obdobju." Keria: Studia Latina et Graeca 19, no. 1 (2017): 41. http://dx.doi.org/10.4312/keria.19.1.41-56.

Full text
Abstract:
Usoda sv. Maksima Greka (Mihail Trivolis, ok. 1470, Arta – Maksim Grek, 1556, Moskva) predstavlja značilno ljubezen do znanja, ki je usmerjala zgodnjerenesančnega individuuma. Čeprav je Mihaela Trivolisa, ki je v severni Italiji doživel mnogo bogatih intelektualnih izkušenj, pozneje v moskovski Rusiji doletela krivična obsodba na cerkvenih zborih (1525, 1531), njegova dejavnost priča o njegovem duhovnem vzpenjanju. Kot učenec filologa in prevajalca iz grščine v latinščino Joannisa Laskarisa ter sodelavec Alda Manuzia v njegovi tiskarni v Benetkah, je Mihael Trivolis pridobil znanje o rokopisih
APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles
6

Ambrožič, Matjaž. "Plečnikova dela za Žensko kaznilnico v Begunjah in njihova usoda po odhodu usmiljenk." Bogoslovni vestnik 79, no. 4 (2019): 971–88. http://dx.doi.org/10.34291/bv2019/04/ambrozic.

Full text
Abstract:
Usmiljene sestre sv. Vincencija Pavelskega – usmiljenke – so v Ženski kaznilnici v Begunjah na Gorenjskem delovale v obdobju 1875–1942. Arhitekt Jože Plečnik je z njimi sodeloval med letoma 1935–1940. V tem obdobju so bili postavljeni paviljon Jožamurka s kapelo sv. Jožefa, paviljon Brezjanka ter vogalna stavba pri vrtu. Leta 1940 je bila po Plečnikovih načrtih prenovljena in na novo opremljena kaznilniška kapela. Usmiljenke so ob odhodu oktobra 1942 večino inventarja pustile na svojem mestu, kamnite in marmorne dele pa so nacisti spomeniškovarstveno zaščitili. Aprila 1943 so iz kapele v ljubl
APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles
7

Pokorn, Danilo. "Glasbena zbirka opatijske cerkve sv. Danijela v Celju." Musicological Annual 25, no. 1 (1989): 107–20. http://dx.doi.org/10.4312/mz.25.1.107-120.

Full text
APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles
8

Richter, Katarina. "Fragmenti srednjeveške poslikave v Dutovljah." Keria: Studia Latina et Graeca 26, no. 2 (2024): 103–21. https://doi.org/10.4312/keria.26.2.103-121.

Full text
Abstract:
Leta 2009 so bili v cerkvi sv. Jurija v Dutovljah odkriti ostanki poznosrednjeveške poslikave. Nastali naj bi v sredini 15. stoletja, a natančnejše raziskave do sedaj niso bili deležni. Zaradi pomanjkanja podatkov se je razvila domneva, da gre pri fragmentu z delno ohranjenimi moškimi glavami za upodobitvi Eneja Silvija Piccolominija kot papeža Pija II. in cesarja Friderika III. Habsburškega. Analiza fragmentov je pokazala, da gre za tipski upodobitvi papeža in cesarja ter da so fragmenti verjetno del prizora Poslednje sodbe ali Marije Zavetnice s plaščem. Primerjava z ostanki poslikave v Pred
APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles
9

Kamin Kajfež, Vesna, and Gregor Pobežin. "Pyrrhanensis poeta - avtor napisa na sliki Čudež sv. Jurija Angela de Costerja v Piranu." Keria: Studia Latina et Graeca 14, no. 2 (2012): 75. http://dx.doi.org/10.4312/keria.14.2.75-88.

Full text
Abstract:
Avtorja se v članku posvetita latinskemu napisu na sliki Čudež sv. Jurija, delu beneškega slikarja Angela de Costerja (Benetke, 1680 – Benetke, 1736), ki visi v prezbiteriju župnijske cerkve sv. Jurija v Piranu. Na podlagi stilistične in metrične obravnave napis razkriva klasično izobraženega pesnika, ki bi ga lahko iskali v krogu piranskih izobražencev. Eden takih je tudi pesnik Marco Petronio Caldana (Piran, po letu 1650– ?), ki bi bil lahko avtor omenjenega napisa, saj je bil tesno povezan z naročniki same slike, člani Bratovščine sv. Jurija.
APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles
10

Stević, Gordana. "The oldest book in the collections of Pozega Public library." Korak biblioteke: casopis za kulturu i bibliotecko-informacionu delatnost, no. 7 (2022): 9–18. http://dx.doi.org/10.5937/korbib2207009s.

Full text
Abstract:
The oldest book in Pozega Public Library's Old and Rare book collections is Slovo o počitanii cerkve written by Vikentije Rakic and published in 1807. The significance of this book is that the main book is binded with three more manuscripts: the manuscript of Liturgija sv. Jovana Zlatoustog, Oktoih and a collection of folk recipes (so-called "lekaruša") so it made this book rare and of great importance not just for our library. The paper describes the above mentioned manuscripts binded as the oldest book in our collections and adligat.
APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles
11

Bartol, Nadja. "Poslednja sodba v špitalski cerkvi sv. Duha v Slovenj Gradcu kot likovni medij sovpadanja stvarnega in metafizičnega." Ars & Humanitas 8, no. 2 (2014): 228–40. http://dx.doi.org/10.4312/ars.8.2.228-240.

Full text
Abstract:
Pričujoči članek se ukvarja z motivom poslednje sodbe, upodobljenim na ladijski strani slavoločne stene v špitalski cerkvi sv. Duha v Slovenj Gradcu. Z razvojem mistike so se pojavile funkciji ikon slične upodobitve, Andachtsbilder, ki so nudile možnost kontemplativne poglobitve vernika v upodobljeno vsebino. Vendar pa so novejše raziskave pripeljale do ugotovitev, da so to funkcijo nosile prav tako tudi druge upodobitve večjega formata in javnega značaja. Ena izmed umetnin s to funkcijo je tudi upodobitev poslednje sodbe v špitalski cerkvi v Slovenj Gradcu. Kontekst v katerem se motiv pojavlj
APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles
12

Bartol, Nadja. "Poslednja sodba v špitalski cerkvi sv. Duha v Slovenj Gradcu kot likovni medij sovpadanja stvarnega in metafizičnega." Ars & Humanitas 8, no. 2 (2014): 228–40. http://dx.doi.org/10.4312/ah.8.2.228-240.

Full text
Abstract:
Pričujoči članek se ukvarja z motivom poslednje sodbe, upodobljenim na ladijski strani slavoločne stene v špitalski cerkvi sv. Duha v Slovenj Gradcu. Z razvojem mistike so se pojavile funkciji ikon slične upodobitve, Andachtsbilder, ki so nudile možnost kontemplativne poglobitve vernika v upodobljeno vsebino. Vendar pa so novejše raziskave pripeljale do ugotovitev, da so to funkcijo nosile prav tako tudi druge upodobitve večjega formata in javnega značaja. Ena izmed umetnin s to funkcijo je tudi upodobitev poslednje sodbe v špitalski cerkvi v Slovenj Gradcu. Kontekst v katerem se motiv pojavlj
APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles
13

Kružić, Ivana, Ivan Jerković, Frane Mihanović, Ana Marušić, Šimun Anđelinović, and Željana Bašić. "Virtual autopsy in legal medicine: literature review and example of application on the mummified remains." Medicine, Law & Society 11, no. 2 (2018): 67–90. http://dx.doi.org/10.18690/mls.11.2.67-90.2018.

Full text
Abstract:
The virtual autopsy and post-mortem imaging methods are relatively novel methods used in medicine to determine cause and manner of death. They can also be exceptionally useful in the process of identification. Although they have numerous advantages, they are still not implemented in practice to a sufficient extent because the methodology has not yet been validated, and studies that deal with legal and practical implications of those methods are relatively scarce. In this article we describe basic principles and advantages of the methodology, explore related legal and practical issues, and pres
APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles
14

Koter, Darja. "Likovna oprema baročnih orgel: Johann Frančišek Janeček in dekoracija njegovih orgelskih omar." Musicological Annual 45, no. 1 (2009): 45–63. http://dx.doi.org/10.4312/mz.45.1.45-63.

Full text
Abstract:
Prispevek prinaša ugotovitve primarne raziskave o orgelskih omarah Johanna Frančiška Janečka, baročnega orglarja, delujočega v Celju, ki izhaja iz češke rodbine orglarjev. Avtorica se posveča petim instrumentom iz slovenskih cerkva, katerih ohišja imajo glasbene simbole v obliki puttov in angelov z glasbili ter figure kralja Davida s harfo in sv. Cecilije z orglami. Raziskava odgovarja na vprašanja o naročnikih orgelskih omar, njihovih izdelovalcih in likovnih ter glasbenih značilnostih posameznih elementov. Ugotovitve kažejo na povezave z orglami na območjih dežele nekdanje Češke, s katerimi
APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles
15

Škrjanc, Radovan. "Novo o Akademskem združenju sv. Cecilije v Kamniku." Musicological Annual 37, no. 1 (2001): 51–66. http://dx.doi.org/10.4312/mz.37.1.51-66.

Full text
Abstract:
Namen članka je strnjeno predstaviti vsebino in prepis štirih pred kratkim najdenih dokumentov, ki govorijo o nastanku in delovanju Akademskega združenja sv. Cecilije v Kamniku (Confoederation Accademicae sub invocatione S. Caeciliae V. et M.). Združenje je nastalo 21. junija 1731. Sredstva za financiranje njegovega delovanja, v višini 700 goldinarjev nemške veljave, je zbralo nekaj zdaj neznanih posameznikov. Omenjeno vsoto so 1. avgusta 1768 za štiri odstotke naložili pri deželi Kranjski, kar je združenju zagotovilo redni dohodek 28 goldinarjev na leto. Delokrog združenja je sprva obsegal iz
APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles
16

Fajdiga - Sever, Petja. "5. Andragoška šola: Postavitev in razvoj projektov." Andragoška spoznanja 5, no. 2-3 (1999): 99–103. http://dx.doi.org/10.4312/as.5.2-3.99-103.

Full text
Abstract:
Tudi letošnja Andragoška poletna šola, peta po vrsti, je bila v Ajdovščini. Potekala je od 7. do 11. junija v prostorih Lavričeve knjižnice. Prijazno mestece v Vipavski dolini se ponaša z izredno bogato zgodovino, ki sega v 3. stoletje. Zato lahko obiskovalec uživa v izrednih arhitekturnih biserih, pa naj bo to restavrirani del obzidja s stolpom, ki izvira še iz rimskih časov, ali pa ob renesančnih grajskih arkadah, ob rimskih termah, v sprehodu po naselju Šturje, v cerkvi sv. Jurija, v ozkih uličicah, ki se stekajo na nekdanji rimski forum ali pa v ljubkosti mediteranskih hišic, obdanih z buj
APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles
17

Puzovic, Vladislav. "Ivan Savvic Pal'mov kak issledovatel' Serbskoj cerkovnoj istorii." Prilozi za knjizevnost, jezik, istoriju i folklor, no. 84 (2018): 63–73. http://dx.doi.org/10.2298/pkjif1884063p.

Full text
Abstract:
Slavist i professor dorevolucionnoj Sankt-Peterburgskoj duhovnoj akademii Ivan Savvic Pal'mov (1856-1920) javljalsja odnim iz samyh horosih russkih znatokov slavjanskoj cerkovnoj istorii. Odnu cast' svoih naucnyh zanjatij on posvjatil izuceniju serbskoj cerkovnoj istorii. Fundamentom etih issledovanij stalo ego putesestvie po serbskim duhovnym i kul'turnym centram v nacale 80-yh godov XIX veka. On posetil Belgrad, Sremskie Karlovci, Novyj Sad, Zadr, Kotor, Cetin'e. Issledoval serbskoe rukopisnoe nasledie, znakomilsja s serbskoj istoriceskoj i bogoslovskoj literaturoj, znakomilsja s aktual'noj
APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles
18

Modrijan, Zvezdana, and Mira Strmčnik Gulič. "Sv. Jurij na Legnu – zgodnjesrednjeveška cerkev in grobišče." Arheološki vestnik 71 (July 1, 2020). http://dx.doi.org/10.3986/av.71.10.

Full text
Abstract:

 
 
 Med raziskavami v notranjosti današnje podružnične cerkve Sv. Jurija na Legnu pri Slovenj Gradcu so bili odkriti ostanki zgodnjesrednjeveške cerkve in grobišča. Zgodnjesrednjeveška cerkev je pravokotnega tlorisa, na vzhodni strani ima polkrožno apsido, ki je na zunanji strani pravokotno obzidana, na zahodni strani pa vhodno vežo. Okrog cerkve se je širilo sočasno grobišče. Večina grobov je bila odkrita v notranjosti današnje cerkve. Zgodnjesrednjeveški grobovi so bili močno poškodovani med gradnjo romanske cerkve, z njenimi kasnejšimi prezidavami ter sre
APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles
19

Prelovšek, Damjan. "Plečnikova cerkev sv. Antona Padovanskega v Beogradu." Acta historiae artis Slovenica 25, no. 1 (2020). http://dx.doi.org/10.3986/ahas.25.1.08.

Full text
Abstract:

 
 
 Članek prinaša nove ugotovitve o gradnji in opremljanju Plečnikove beograjske cerkve sv. Antona, ki temeljijo na doslej neupoštevanem arhivskem materialu iz Beograda in Jajca. Po tem, ko je novi provincial fra Josip Markušić zavrnil umetniško nedozorel načrt cerkve, so se beograjski frančiškani obrnili na Plečnika. Ta jim je narisal podolgovato cerkev s širokim zvonikom, kakršno so tedaj po njegovih načrtih gradili v Pragi. Kot alternativo jim je ponudil tudi cenejšo okroglo varianto z visokim zvonikom, ki so jo z veseljem sprejeli. Ker ni zaupal lokalnim iz
APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles
20

Cerkovnik, Gašper, and Luka Vidmar. "Ponovno o stavbni zgodovini cerkve sv. Miklavža na Godešiču in ikonografiji poslikave njene zahodne fasade." Acta historiae artis Slovenica 28, no. 1 (2023). http://dx.doi.org/10.3986/ahas.28.1.02.

Full text
Abstract:

 
 
 Študija vsebuje nove podatke o stavbni zgodovini cerkve sv. Miklavža na Godešiču in novo ikonografsko analizo poslikave na njeni zahodni fasadi. Cerkev je bila najbrž zgrajena v 12. ali 13. stoletju, prezbiterij pa na začetku 16. stoletja. Fasado je neznani furlanski slikar poslikal konec 14. stoletja, prezbiterij pa Jernej iz Loke pred letom 1531. V dosedanjih raziskavah o poslikavi fasade so bili ohranjeni prizori interpretirani kot razširjena Poslednja sodba. France Stele je nad vhodom v cerkev prepoznal osrednjo skupino Poslednje sodbe, nad njo upodobitev nebes
APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles
21

Lazarini, Franci. "Plečnikova oprema župnijske cerkve sv. Cirila in Metoda za Bežigradom v Ljubljani." Acta historiae artis Slovenica 28, no. 1 (2023). http://dx.doi.org/10.3986/ahas.28.1.06.

Full text
Abstract:

 
 
 Prispevek obravnava opremo župnijske cerkve sv. Cirila in Metoda za Bežigradom v Ljubljani. Večino opreme, veliki oltar, obhajilno mizo, prižnico, lestenca, orgelsko omaro, stebra za večno luč, oltarček sv. Jožefa, Marijin steber, luči in več manjših izdelkov (npr. okvirje za nekatere slike) je med letoma 1934 in 1956 zasnoval Jože Plečnik, po čigar načrtih je bila zgrajena tudi sama cerkev. Izpostavljena je vloga naročnikov, bežigrajskih župnikov p. Kazimirja Zakrajška, p. Gabrijela Planinška, p. Stanislava Marije Aljančiča in p. Krizologa Zajca. Pre
APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles
22

Prelovšek, Damjan. "Plečnikovi načrti za cerkev sv. Križa v Zagrebu." Acta historiae artis Slovenica 26, no. 1 (2021). http://dx.doi.org/10.3986/ahas.26.1.08.

Full text
Abstract:

 
 
 Arhitekt Jože Plečnik je za zagrebške frančiškane iz province sv. Cirila in Metoda naredil več predlogov cerkve sv. Križa s samostanom, ki naj bi postala središče nove župnije istega imena. Prvotni prostor je bil Trg kralja Petra Krešimirja. Ker pa regulacija tega dela mesta še ni bila določena, je moral svoje načrte spremeniti. Gradnjo je preprečil začetek druge svetovne vojne, po njej pa je Plečnik svoj projekt dolge in ozke cerkve (1939) zamenjal s centralno stavbo (1946–1947), ki povzema zamisli njegove neuresničene sarajevske katedrale sv. Jožefa in
APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles
23

Prelovšek, Damjan. "Plečnikovi načrti za cerkev sv. Križa v Zagrebu." January 18, 2021. https://doi.org/10.3986/ahas.26.1.08.

Full text
Abstract:

 
 
 Arhitekt Jože Plečnik je za zagrebške frančiškane iz province sv. Cirila in Metoda naredil več predlogov cerkve sv. Križa s samostanom, ki naj bi postala središče nove župnije istega imena. Prvotni prostor je bil Trg kralja Petra Krešimirja. Ker pa regulacija tega dela mesta še ni bila določena, je moral svoje načrte spremeniti. Gradnjo je preprečil začetek druge svetovne vojne, po njej pa je Plečnik svoj projekt dolge in ozke cerkve (1939) zamenjal s centralno stavbo (1946–1947), ki povzema zamisli njegove neuresničene sarajevske katedrale sv. Jožefa in sočasnega načrtova
APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles
24

Lein, Edgar. "Gradec in Rim – bazilika sv. Petra kot vzor za cerkev sv. Katarine in mavzolej." Acta historiae artis Slovenica 25, no. 2 (2020). http://dx.doi.org/10.3986/ahas.25.2.05.

Full text
Abstract:

 
 
 Mavzolej v Gradcu so gradili od leta 1614 dalje po načrtih Giovannija Pietra de Pomisa, njegov naročnik pa je bil nadvojvoda Ferdinand (od leta 1619 cesar Ferdinand II.). Prvotna zasnova fasade je nastala pod vplivom cerkvenih pročelij Andrea Palladia. Po letu 1621 je bila fasada povišana z nadstropjem atike, ki poteka okoli celotne zgradbe, in zaključena s trikotnim čelom, nad katerim se pne mogočen segmentni lok. Ta motiv, ki ga je prvi uporabil Michelangelo, najdemo tudi nad portali stolnice v Reggiu Emilii in cerkve Il Gesu v Rimu. Tudi arhitekturna členitev zu
APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles
25

Koletnik, Mihaela. "Fonološki opis govora pri Sv. Ani na Kremberku v Slovenskih goricah." Jezikoslovni zapiski 7, no. 1-2 (2015). http://dx.doi.org/10.3986/jz.v7i1-2.2661.

Full text
Abstract:
V članku je s fonološkim opisom predstavljen mejni govor zahodnega slovenskogoriškega podnarečja, tj. govor Sv. Ane na Kremberku v Slovenskih goricah. Ta je v Ramovševi mreži za Slovenski lingvistični atlas oštevilčen s številko 295 (Benedik 1999: 109). Ob preureditvi mreže je kraj izpadel, v mrežo pa je bil s številko 365 vključen bližnji zaselek Kremberk (Benedik 1999:113; Koletnik 1996: 165-178). Čez Sv. Ano na Kremberku je tekla zgodovinska meja med Karantanijo in Spodnjo Panonijo (Kovačič 1928:27-28; Murko 1962: 343), čez cerkev sv. Ane meja medjareninsko in radgonskopražupni-jo (Kovačič
APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles
26

Košak, Tina. "Janez Ernest II. grof Herberstein in naročila opreme za župnijsko cerkev sv. Lenarta v Slovenskih goricah." Acta historiae artis Slovenica 25, no. 1 (2020). http://dx.doi.org/10.3986/ahas.25.1.05.

Full text
Abstract:

 
 
 Prispevek na podlagi temeljite analize računskih knjig župnije Lenart v Slovenskih goricah in njihovih prilog obravnava naročila opreme, ki jo je Janez Ernest II. grof Herberstein (1709–1780) v drugi polovici 18. stoletja pridobil za lenarško župnijsko cerkev. Vrsta zanesljivih novih atribucij in datacij predstavlja temelj nadaljnjemu raziskovanju grofovih naročil v njegovih rezidencah. Herberstein je opremo naročal pri privilegiranih umetnikih iz deželne prestolnice, pri kiparju Johannesu Piringerju (1709–1788) ter slikarjih Johannu Baptistu Antonu Raunacherju (17
APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles
27

Deželak Trojar, Monika. "Teoretska opredelitev in vloga dramatike v jezuitskem redovnem ustroju." Primerjalna književnost 43, no. 2 (2020). http://dx.doi.org/10.3986/pkn.v43.i2.07.

Full text
Abstract:
Članek obravnava pojav jezuitske dramatike, ki zajema vso dramsko dejavnost jezuitov znotraj njihovih kolegijev, tako adaptacije starejših (antičnih in humanističnih) dramskih besedil kot tudi njihove avtorske drame, tako šolske kot verske predstave ne glede na mesto uprizoritve (avditorij, učilnica, šolska avla, cerkev, šolsko dvorišče, ulica itd.). V prvem delu se osredotoča na opredelitev jezuitske dramatike, kot jo je mogoče razbrati iz temeljnih dokumentov jezuitskega reda: Ustanovnih listin Družbe Jezusove, Konstitucij Družbe Jezusove, Načrta in ureditve študija Družbe Jezusove in Pravil
APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles
28

Maučec, Mateja. "Vizualna propaganda Stadlerjevih ekumenskih prizadevanj v freskah Ivane Kobilce." Acta historiae artis Slovenica 26, no. 1 (2021). http://dx.doi.org/10.3986/ahas.26.1.06.

Full text
Abstract:

 
 
 Članek se ukvarja z likovnim prispevkom slovenske slikarke Ivane Kobilce v sarajevski semeniški cerkvi sv. Cirila in Metoda. Poslikava dela cerkve je bila med prvimi naročili, ki jih je umetnica pridobila v Sarajevu, ter po obsegu tudi njeno največje delo. Umetnica je poslikala del kupole, severni steni obeh krakov transepta in štiri tonde, dva na pevskem koru ter dva na stranskih emporah. Za freske, ki združujejo jezuitsko in ekumensko ikonografijo, je ikonografski program sestavil prvi sarajevski nadškof dr. Josip Stadler, freske pa so priča njegovih neuresničen
APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles
29

Motnik, Marko. "Z opernega odra na cerkveni kor: kontrafakture v glasbenem arhivu proštijske cerkve sv. Jurija na Ptuju." De musica disserenda 19, no. 1 (2023). http://dx.doi.org/10.3986/dmd19.1.03.

Full text
Abstract:
V glasbenem arhivu proštijske cerkve sv. Jurija na Ptuju se je izpod peresa Carla Franza Rafaela ohranilo osem predelav posvetnih skladb za liturgično rabo. V prispevku so Rafaelove predelave predstavljene v povezavi s kontrafakturno prakso.
APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles
30

Divjak, Alenka. "Kralj mučenik in sproščena opatinja: dva netipična svetnika iz istega družinskega gnezda." Primerjalna književnost 43, no. 3 (2020). http://dx.doi.org/10.3986/pkn.v43.i3.05.

Full text
Abstract:
Članek primerja dva svetnika, člana kraljevske družine v anglosaškem kraljestvu Northumbriji, brata in sestro, sv. Oswalda, kralja mučenca, in sv. Aebbe, opatinjo. Članek razpravlja tudi o začetnih zadržkih Cerkve v Northumbriji glede vzpostavitve kulta sv. Oswalda (634–642), za kar si je prizadevala Oswaldova družina ob podpori prebivalstva. V nasprotju z Oswaldom, ki je bil kljub globoki vernosti izrazito vpet v posvetno življenje, je bila njegova (pol)sestra Aebbe (ok. 615–683) dejavna kot opatinja in ustanoviteljica samostanske skupnosti v Coldinghamu (današnja južna Škotska). Zavzemanje z
APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles
31

Turk Marolt, Sara. "Freske iz prve polovice 14. stoletja v cerkvi sv. Mihaela v Biljani." Acta historiae artis Slovenica 27, no. 2 (2022). http://dx.doi.org/10.3986/ahas.27.2.02.

Full text
Abstract:

 
 
 V cerkveni ladji sv. Mihaela v Biljani so v devetdesetih letih 20. stoletja odkrili dve plasti stenskih poslikav iz 14. stoletja. Fragmenti najstarejšega sloja, ki jim je članek posvečen, se nahajajo v kotu na stiku severne ladijske in severnega dela slavoločne stene in na južnem delu slavoločne stene za oltarjem sv. Janeza Krstnika. Kažejo značilnosti gotskega linearnega sloga, na podlagi podrobnejših slogovnih primerjav pa jih lahko pripišemo mojstru, ki je poslikal tudi fasado in oratorij bližnje cerkve sv. Jurija (San Giorgio in Vado) v Rualisu pri Čedadu.
APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles
32

Kokole, Metoda. "Užaljena gospa Artemizija ali Kristus nam je danes rojen: celjske kontrafakture operne arije Giuseppa Gazzanige." De musica disserenda 19, no. 1 (2023). http://dx.doi.org/10.3986/dmd19.1.02.

Full text
Abstract:
La vendemmia (1778) Giuseppa Gazzanige se je ohranila v vsaj sedmih izvirnih rokopisnih partiturah iz 18. stoletja. O priljubljenosti nekaterih točk pričajo tudi njihovi dodatni prepisi. Tradicionalna da capo arija »Più dell’onde e più del vento« je v 19. stoletju v lokalnem okolju cerkve sv. Danijela v Celju služila kot osnova latinski duhovni kontrafakturi in še eni nemški posvetni kontrafakturi.
APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles
33

Erjavec, Jana. "Glasbeni arhiv starejših rokopisov v cerkvi sv. Danijela v Celju." De musica disserenda 16, no. 2 (2020). http://dx.doi.org/10.3986/dmd16.2.04.

Full text
Abstract:
Prispevek predstavlja potek urejanja in evidentiranja glasbene zbirke starejših rokopisov iz arhiva Opatijsko-mestne župnije Celje (SI-Co) ter nekatere novosti o slogovni podobi ohranjene glasbe ter njenih najpomembnejših prepisovalcih. Napredek v tehnologiji ter izboljšani raziskovalni pogoji so spodbudili ponovno obravnavo, ki je razkrila zanimiv, večplasten potencial za prihodnje poglobljene raziskave, zlasti zaradi sledi, ki nakazujejo na raznolik izvor gradiva in namembnost repertoarja.
APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles
34

Mohar, Katarina. "Nacistično plenjenje umetnostne dediščine na Gorenjskem med drugo svetovno vojno in primer oltarjev iz cerkve sv. Lucije v Dražgošah." Acta historiae artis Slovenica 25, no. 1 (2020). http://dx.doi.org/10.3986/ahas.25.1.09.

Full text
Abstract:

 
 
 Članek na podlagi analize arhivskega gradiva predstavlja doslej neraziskano področje nacističnega plenjenja umetnostne dediščine na Gorenjskem med drugo svetovno vojno s poudarkom na organizaciji dela in glavnih akterjih. Zaradi obsežnosti tematike prepušča identifikacijo in analizo zaplenjenih predmetov umetnostne dediščine za prihodnje raziskave. Vrzeli v dokumentih in v samem razumevanju procesa zapolnjuje s študijo primera, ki razkriva, kako so postopki potekali v praksi – osredotoča se na transfer inventarja iz cerkve sv. Lucije v Dražgošah, ki so jo Nem
APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles
35

Roškar, Boštjan. "Poslikave in pozlate Holzingerjevih oltarjev in prižnic." Acta historiae artis Slovenica 25, no. 1 (2020). http://dx.doi.org/10.3986/ahas.25.1.06.

Full text
Abstract:

 
 
 V prispevku so obravnavane pozlate in poslikave oltarjev in prižnic, katerih zasnova, figure oziroma reliefi in ornamentika so delo mariborskega kiparja Jožefa Holzingerja. Upoštevana so le ustrezno restavrirana dela, torej tista, pri katerih je prezentirana prvotna barvna podoba, kakršno so izvedli predstavljeni pozlatarji in poslikovalci. Poslikave in pozlate nekaterih Holzingerjevih oltarjev in prižnic so arhivsko dokumentirane. Dokumenti omenjajo mariborske slikarje Franca Beinlicha, Franca Antona Widemana in Antona Geringer- ja. Analizirane so stilistične spreme
APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles
36

Quinzi, Alessandro. "Rodbinske ambicije Sigismunda grofa Attems Petzenstein v luči umetnostnih naročil." Acta historiae artis Slovenica 26, no. 1 (2021). http://dx.doi.org/10.3986/ahas.26.1.04.

Full text
Abstract:

 
 
 Sigismund grof Attems Petzenstein (1708–1758) je sredi 18. stoletja svojo rodbino »povzdignil do take veličine, kakršne ni dosegla v vseh preteklih časih« (G. Guelmi, Storia genealogico-cronologica degli Attems austriaci, 1783). Na novo pridobljeni ugled je pospremil s postavitvijo mestne rezidence na Kornu (1745) in vile v Podgori (1747–1748) ter z obnovo dvorca na Jazbinah (1747). Leta 1750, ob imenovanju brata Karla Mihaela (1711–1774) za prvega goriškega nadškofa, pa je dal modernizirati pročelje mestne palače. Za gradbene podvige je Sigismund praviloma zaposlil
APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles
You might also be interested in the bibliographies on the topic 'Cerkev sv' for other source types:
Books
We offer discounts on all premium plans for authors whose works are included in thematic literature selections. Contact us to get a unique promo code!

To the bibliography