Journal articles on the topic 'Claude Jasmin'

The jasmine lacebug Corythauma ayyari is a pest of cultivated and ornamental plants mainly associated to Jasminum spp. This invasive insect is native to Asia, and it has been recently introduced in several countries, mainly within the Mediterranean basin. Here, we updated the known distribution of this species, including five new Italian regions (Liguria, Tuscany, Latium, Apulia, and Calabria); Salamis Island in Greece, and the Occitanie region in France. Citizen-science data have significantly contributed to the knowledge on species distribution, and the online platform for sharing biodiversity information can represent an effective tool for the early detection. Molecular analyses revealed that the specimens collected in Peninsular Italy and Sicily belong to a unique clade, suggesting the possibility of a single introduction, whereas those from Menton (France) and Calabria (Southern Italy) are separated from the others and probably originate from separated introductions.

Sugar transporters of the SWEET family mediate cross membrane movement of mono- and disaccharides and play vital roles in diverse physiological and pathophysiological processes, including sink–source relationship, pathogen responses, reproductive growth, and development. However, it remains to be determined how these transporters function in non-module plants of agricultural significance, given the evolutionarily diverse traits. In this study, we combined transcriptome analysis, rapid amplification of cDNA ends-cloning (RACE-cloning), expression profiling, and heterologous functional assay to identify SWEET genes that may have potential roles during flower opening and sexual reproduction in Jasminum sambac . During the anthesis, the floral organs of J. sambac express seven SWEET homologous genes from all four clades of the family. JsSWEET9 and 2 are significantly upregulated when flowers are fully opened, up to 6- and 3-fold compared to unopened buds, respectively. The other transporters, JsSWEET1, 5, 10, and 17 are also accumulated slightly at stage associated with fragrance release, whereas only the vacuole transporter JsSWEET16 showed small decrease in transcript level after anthesis. The JsSWEET5, a clade II member, is capable to complement yeast cell uptake on most tested sugar substrates with a preference for hexoses, while the clade I transporter JsSWEET1 mediates merely galactose import when expressed in yeast. Our results provide first evidence for further investigation on sugar transport and allocation during flowering and reproductive processes in J. sambac.

Recent phylogenetic investigations about <em>Jasminum</em> s.l. have shown that species possessing both alternate leaves and yellow flowers (sect. <em>Alternifolia</em>) constitute a clade (monophylum) that is sister to all the other sections of the genus or even to <em>Jasminum</em> itself plus the American/South African genus <em>Menodora</em>. Such evidence sets the need to revise the generic delimitation of <em>Jasminum</em> by establishing a separate genus for the species belonging to sect. <em>Alternifolia</em>. As a consequence, the new genus <em>Chrysojasminum</em> is here established and the relevant nomenclatural combinations are supplied for fifteen taxa.

The novel strain GMKU 370T was isolated from roots of a Thai jasmine rice plant (Oryza sativa L. ‘KDML 105’) collected from Pathum Thani Rice Research Center, Pathum Thani province, Thailand. A phylogenetic analysis based on 16S rRNA gene sequences indicated that strain GMKU 370T formed a distinct clade within the genus Actinoallomurus. Strain GMKU 370T contained meso-diaminopimelic acid and lysine in the cell-wall peptidoglycan and galactose and madurose as whole-cell sugars. No mycolic acids were detected. The predominant menaquinones were MK-9(H6) and MK-9(H8). The polar phospholipids consisted of phosphatidylglycerol and phosphatidylinositol. These chemical properties reveal that strain GMKU 370T belongs to the genus Actinoallomurus. Strain GMKU 370T is distinct from the phylogenetically closely related type strains Actinoallomurus iriomotensis NBRC 103685T and Actinoallomurus coprocola NBRC 103688T (99.20 % 16S rRNA gene sequence similarity to both) in terms of differences in phenotypic characteristics and DNA–DNA relatedness (51 and 17 %, respectively). It is proposed that strain GMKU 370T represents a novel species of the genus Actinoallomurus, for which the name Actinoallomurus oryzae sp. nov. is proposed. The type strain is GMKU 370T ( = BCC 31373T = NBRC 105246T).

The genus Jasminum L., of the family Oleaceae, includes many species occurring in the wild, or cultivated worldwide. A preliminary investigation based on inter-simple sequence repeats (ISSR) was performed to assess the genetic diversity among 28 accessions, representing nine species of Jasminum from various regions, representing a range of altitudes in Pakistan. A total of 21 ISSR primers were used, which produced 570 amplified bands of different sizes, with a mean polymorphic band percentage of 98.26%. The maximum resolving power, polymorphism information content, and index values of the ISSR markers recorded for primers 6, 16, and 19 were 0.40, 12.32, and 24.21, respectively. Based on the data of the ISSR markers, the resulting UPGMA dendrogram with the Jaccard coefficient divided the 28 accessions into two main clades. At the species level, the highest values for Shannon’s information index, polymorphism percentage, effective allele number, Nei’s genetic variations, and genetic unbiased diversity were found in Jasminum sambac L. and J. humile L., while the lowest were observed in J. mesnyi Hance and J. nitidum Skan. Based on Nei’s unbiased genetic identity pairwise population matrix, the maximum identity (0.804) was observed between J. elongatum Willd and J. multiflorum (Burm. f.) Andrews, and the lowest (0.566) between J. nitidum Skan. and J. azoricum L. Molecular variance analysis displayed a genetic variation of 79% among the nine populations. The study was aimed to established genetic diversity in Jasminum species using ISSR markers. With the help of this technique, we were able to establish immense intra- and interspecific diversity across the Jasminum species.

Since its description from the Galapagos Rift in the mid-1980s, Archinome rosacea has been recorded at hydrothermal vents in the Pacific, Atlantic and Indian Oceans. Only recently was a second species described from the Pacific Antarctic Ridge. We inferred the identities and evolutionary relationships of Archinome representatives sampled from across the hydrothermal vent range of the genus, which is now extended to cold methane seeps. Species delimitation using mitochondrial cytochrome c oxidase subunit I (COI) recovered up to six lineages, whereas concatenated datasets (COI, 16S, 28S and ITS1) supported only four or five of these as clades. Morphological approaches alone were inconclusive to verify the identities of species owing to the lack of discrete diagnostic characters. We recognize five Archinome species, with three that are new to science. The new species, designated based on molecular evidence alone, include: Archinome levinae n. sp., which occurs at both vents and seeps in the east Pacific, Archinome tethyana n. sp., which inhabits Atlantic vents and Archinome jasoni n. sp., also present in the Atlantic, and whose distribution extends to the Indian and southwest Pacific Oceans. Biogeographic connections between vents and seeps are highlighted, as are potential evolutionary links among populations from vent fields located in the east Pacific and Atlantic Oceans, and Atlantic and Indian Oceans; the latter presented for the first time.

Since early of twentieth century mass media is one of the professional jobs which they done By Minangkabau People, both as journalist or auhtor and publisher. Beside as teacher carier, It seems that the mass media is the professional field that done ealiest of them. Establishing of Minangkabau identity is closely ralated to existence of mass media; with mass media progressing and having dialectic. The intelectual richness of Minangkabau since the early 20th century was known at national level is also not separated from the existence of mass media. Their identity also determained by the mass media; locality, nationalism and globalization influences are processed in mass media to form different Minangkabau world from time to time. This paper presents the establishing of the identiy of Minangkabau people through the mass media on various problem in a historical perspective, mainly after 1950’s. REFERENCES A.A. Navis, 1986. Pasang Surut Pengusaha Pejuang: Otobiografi Hasjim Ning, Jakarta: Grafiti Pers. Abrar Yusra, 1994. Otobiografi A.A. Navis Satiris dan Suara Kritis dari daerah, Jakarta: Gramedia Pustaka Utama. Abrar Yusra, ed., 1997. Tokoh yang Berhati Rakyat: Biografi Harun Zain, Jakarta: Gebu Minang. Abrar Yusra et. al, 2016. Bung Nasrul Siddik, Jakarta: Teras Cajrawala Ilmu. Abrar Yusra, 2009. H. Basril Djabar Sahabat Kita, Padang: Genta Singgalang Press. Abrar Yusra, ed. 2009. Sekali di Daerah tetap di Daerah: Otobiografi H. Basril DJabar Sebagaimana Dituturkan kepada Abrar Yusra, Padang: Genta Singgalang Press. Azyumardi Azra, 2003. Surau Pendidikan Islam Tradisional dalam Transisi dan Modernisasi, Yogyakarta: Logos. Anderson, B, 2001. Imagined Commuunity: Komunitas-Komunitas Terbayang, Yogyakarta: Insist. Feith, Herbert, & Lance Castles, ed., 1988.. Pemikiran Politik Indonesia 1945-1965, Jakarta: LP3ES Grave, E.E. 2007. Asal-Usul Elite Minangkabau Moderen Respons TerhadapKolonial Belanda Abad XIX/XX, Jakarta: YOI. Halida Hanum, 1993. Surat Kabar Aman Makmur 1963-1971, thesis Degree, Faculty of Letters, Andalas University. Hasril Chaniago & Khairul Jasmi, 1998. Brigadir Jenderal Polisi Kaharoedin Datuk Rangkayo Basa, Jakarta: Sinar Harapan. Harian Haluan, 1970-2017. Harian Singgalang 1969-2017. Jansson, David R, 2003. “American National Identity and The Progress of the New South in National”, Geographical Review; 93 (3) p. 350 Kasoema, 1958. Persuratkabaran di Sumatera Tengah in Kenangan Sekilas Sejarah Perdjuangan Pers Sebangsa, Jakarta: SPS. Labeș, Sebastian Andrei, n.y. “Globalization and Cultural Identity Dilemas”, CES Working Papers – Volume VI, Issue 1 Loeb, Edwin M., 1972. Sumatra Its History and People, Kualalumpur-Jakarta: Oxford University Press. Maryn, L John and Anju Chaudary, 1997. Sistem Media Massa Suatu Perbandingan, Kualalumpur: Dewan Bahasa dan Pustaka. M.D. Mansoer, et.al. 1970. Sedjarah Minangkabau, Jakarta: Bhratara. Mohammad Hatta, 1960. Demokrasi Kita, Jakarta: Pustaka Antara P.T. Oman Fahurrahman, 2008. Tarekat Syatariyah di Minangkabau, Jakarta: Prenada Media Group-EFEO-KITLV. Perret, Daniel, 2010. Kolonialisme dan Etnisitas: Batak dan Melayu di Sumatera Timur, Jakarta: KPG-EFEO-P3AN. Usman Pelly, 1998. Urbanisasi dan Adaptasi Peranan Misi Budaya Minangkabau dan Mandailing, Jakarta: LP3ES. Saafroedin Bahar, 2015. Etnik, Elite dan Integrasi Nasional : Minangkabau 1945-1984, Republik Indonesia 1985-2015, Yogyakarta: Gre Publishing. Sen, Amartya, Ed. 2007. Peace and Democratic Society, Open Book Publishers. Katić, Mario, Nataša Gregorič Bon, John Eade, 2017.”Landscape and heritage Interplay:Spatial and temporal explorations” pp. 5-18 in Anthropological Notebooks, XXIII/3, Taufik Abdullah, “Modernization in the Minangkabau world: West Sumatera in Early Decades of theTwentieth Century” in Claire Holt, Culture and Politic in Indonesia, Singapore: Equinox Publishing PTE LTD, 2007. Taufik Abdullah, 2018. Sekolah dan Politik: Pergerakan Kaum Muda di Sumatera Barat 1927-1933, Yogyakarta: Suara Muhammadyah. Wannofri Samry,2013. "Penerbitan Akhbar dan Majalah di Sumatera Utara 1902-1942: Proses perjuangan Identiti dan Nasionalisme. Disertasi PhD, Universiti Kebangsaan Malaysia. Wannofri Samry, 2011. "Medan Press: National Identity Finding Process ", Historia Vol. XII, no. 1 Wannofri Samry, 2012. "Ideas and Activities of Journalists of Minangkabau Women in the Dutch Colonial Period", Jebat: Malaysian Journal of History, Politics and Strategic Studies, 39 (2).

Kamin škofijske palače v Ljubljani je eno od najbolj nenavadnih umetniških del z začetka 16. stoletja. S katerimi konteksti je treba povezati to anonimno delo, ki je nastalo okrog leta 1512? To je bistveno vprašanje, ki ga je treba razrešiti brez posploševanj, kar pomeni, da se je treba soočiti s problematiko, namesto da bi se ji izogibali. Ta kamin, ki so mu raziskovalci namenjali le malo pozornosti, naj bi vseboval prvine »gotike« in »renesanse«, toda te besede leta 1512 niso imele nobenega pomena, preprosto niso obstajale. Edina beseda, ki so jo takrat uporabljali v škofijski palači v Ljubljani, je bila »eleganten«, in to besedo je treba postaviti v nasprotje z drugim izrazom, ki je bil takrat v Evropi zelo v modi, »barbarski«. Med osebnostmi, ki jih je treba umestiti okrog tega dela, sta škof Krištof Ravbar in humanist Avguštin Prygl, opredeliti pa je mogoče tudi širši intelektualni krog z Bernardom Pergerjem, Lorenzom Vallo, Angelom Polizianom in Francescom Colonnom. Če smo pozorni na spise teh avtorjev, še posebej na Colonnove, ni pravega vrednostnega nasprotja med njihovim časom in antiko. Pri njej se navdihujejo, da bi ustvarili govorico – nosilko kulture –, ne da bi zavračali srednjeveško umetnost, pri čemer so spoštovali superiornost krščanstva. Težko je poimenovati bitja, upodobljena na kaminu škofijske palače, in poimenovanje je lahko celo nevarno. Ne smemo prezreti tega semantičnega problema, kajti vsako navajanje imena se sklicuje na določeno kulturno ali jezikovno ozadje, ki nezavedno usmerja naše sklepanje. Prav tako je nemogoče uporabljati besedišče tiste dobe, ker pogosto ne vemo, katere jezike so govorili naročniki in umetniki ter kako so prilagajali ali prevajali določene izraze (to je bil pravi intelektualni problem že okrog leta 1500 – spor o nominalizmu, prve teorije prevajanja, Colonnova semantična oklevanja). Zavedali so se tudi, da ime trdno določi neko poljubno resničnost ter ne razreši problema razmerja med jezikovnimi bitnostmi in miselnimi predstavami. Tako zadnje raziskave na temo hibridizacije in metamorfoze zavzamejo stališče, da je treba bitja predvsem dobro opisati in jim ne dajati imen, ker jih lahko s tem iztrgamo iz njihovega konteksta. V Ljubljani ne vemo, ali gre za tuja, imaginarna, sanjska ali mitska bitja, preprosto za stare zglede ali igrive stvaritve. Poleg tega je bil proces hibridizacije v tistem času po Evropi zelo razširjen na različnih ravneh kulture, vsak primer je specifi čen. Z enakimi težavami se srečujemo pri dekorativnem rastlinskem okrasju, ki ne napotuje na nobeno posebno kulturno sfero – ali na več sfer hkrati. Da bi bolje razumeli kontekst, bomo skušali zamejiti problematiko govorice – umetniške, književne in domače. Ob preučevanju, kako je sestavljen kamin, lahko analiziramo tip govorice, ki je uporabljen. Noben jezik še ni določen (niti latinščina ne) in izbrati neki jezik pomeni tudi, da se človek vpiše v zgodovino, v politično in zemljepisno polje. Ker je Ljubljana križišče, so bile izbire nabite s pomenom, ljudje so se hoteli vpisovati v različna kulturna področja, med različne oblasti, od Rima, prek Svetega rimskega cesarstva in tja do slovanskega sveta. V tem kontekstu je bila naloga antike ponuditi celoto modelov, vendar pa je nikakor ne smemo obravnavati kot oviro za udejanjanje umetniške svobode in inteligence. To dvoje je imela, nasprotno, nalogo spodbujati. Analiza tipologije kamina kaže, da ne ustreza nobeni geografi ji, interpretira tako antiko kakor tudi srednji vek in je inovativna – ne glede na kakovost izdelave. Prisotna je torej jasna volja po razlikovanju od svojih sodobnikov. Da bi bolje preučili to razsežnost, je treba poseči po orodjih, lastnih govoricam. Mogoče je uporabiti splošen izraz »govorica umetnosti«, semiologija ali deli diskurza v retoriki, toda to nam le malo pomaga. Preveč prvin glede namenov se nam izmika. Zato je praktično nemogoče, da bi se na njihovi osnovi lotili medbesedilnega branja, ki bi razkrilo avtorja, osebo, ki ji je delo posvečeno/naročnika, gledalca. Tudi ni več sledu o razpravah o »arhitekturni govorici«, toda interpretacije Vitruvija so bile še zelo polemične – in torej vir svobode. Dejansko kamin ustreza izjemno nenavadnemu ukvarjanju z oblikami, do katerega je v Avstriji in Evropi prišlo v letih 1500–1520. Torej je treba kamin škofijske palače v Ljubljani poskusiti gledati in obravnavati zunaj vsakega referenčnega sistema, osredotočenega na Italijo ali na kakšno drugo pokrajino. To delo se opredeljuje samo kot lastno središče svojega referenčnega sistema. Če analiziramo like kot sintagme s sistemom paradigem in leksemov, je mogoče razbrati »jezikovno strukturo«. Najprej, površina ali praznina nimata vrednosti paradigme, če uporabimo teorije Aloisa Riegla in Clauda Zilberberga, liki so torej omejeni na preprost diskurz brez razmerja s kaminom, ki je njihov nosilec. Kar zadeva slovnična obrazila, je sistem števila in spolov zelo poenostavljen, interakcije med različnimi prvinami kamina so torej omejene na najmanjšo možno mero. Sami liki so sestavljeni iz leksikalnih in ne gramatikalnih sintagem, s prehodnimi glagolskimi razmerji. Ta poenostavitev govorice, v kateri pa ostaja nekaj jasnih pravil, vendarle osvetljuje napor in premišljevanje obdobja, kako narediti za svojo govorico in kulturo preteklosti, z namenom utrditi in poveličati sedanjost ter ne obuditi v življenje časa, ki so ga takrat že imeli za mrtvega. Na semantični ravni je velik problem, kako na novo izraziti svoje znanje, da bi ga mogli prenesti dalje. Na primer: obrtnik, ki je delal kamin, ni imel jezikoslovnega, kulturnega in teoretičnega znanja, da bi razumel napotila humanistov škofovskega dvora v Ljubljani, in iz tehničnega vidika je njegova izdelava slab prevod namenov naročnikov. Zakaj je vredno, da se posvetimo kaminu škofijske palače v Ljubljani in ne kakšnemu drugemu delu, bogatejšemu in bolj kakovostnemu, pri katerem bi se bilo lažje poigravati z izrazi, kjer bi bilo lažje razbirati interakcije? Zato, ker za bogatejša dela že obstajajo številne analitične metode, medtem ko se je ta kamin upiral vsem poskusom analize, ostal je zazidan v molk posploševanj. Treba je izdelati nova orodja, da bi ga pripravili k temu, da »spregovori«, in se osvoboditi splošnosti, ki izbrisujejo bogastvo posamičnega konteksta. Tako v Ravbarjevem krogu kakor pri Colonni ni umetnost ne antična ne moderna, predvsem je nekaj domišljijskega in duševnega. Treba je opustiti idejo vpliva in uporabiti idejo micelija Gillesa Deleuza in Félixa Guattarija, da bi dojeli medsebojno vplivanje med intelektualnimi in umetniškimi stvaritvami, se pravi, da ni hierarhične podreditve, da lahko vsaka prvina vpliva na vse druge ne glede na njihov položaj. Na Kranjskem je škofijski kamin zelo rodovitno vozlišče v še dokaj neraziskanem miceliju.

Kamin škofijske palače v Ljubljani je eno od najbolj nenavadnih umetniških del z začetka 16. stoletja. S katerimi konteksti je treba povezati to anonimno delo, ki je nastalo okrog leta 1512? To je bistveno vprašanje, ki ga je treba razrešiti brez posploševanj, kar pomeni, da se je treba soočiti s problematiko, namesto da bi se ji izogibali. Ta kamin, ki so mu raziskovalci namenjali le malo pozornosti, naj bi vseboval prvine »gotike« in »renesanse«, toda te besede leta 1512 niso imele nobenega pomena, preprosto niso obstajale. Edina beseda, ki so jo takrat uporabljali v škofijski palači v Ljubljani, je bila »eleganten«, in to besedo je treba postaviti v nasprotje z drugim izrazom, ki je bil takrat v Evropi zelo v modi, »barbarski«. Med osebnostmi, ki jih je treba umestiti okrog tega dela, sta škof Krištof Ravbar in humanist Avguštin Prygl, opredeliti pa je mogoče tudi širši intelektualni krog z Bernardom Pergerjem, Lorenzom Vallo, Angelom Polizianom in Francescom Colonnom. Če smo pozorni na spise teh avtorjev, še posebej na Colonnove, ni pravega vrednostnega nasprotja med njihovim časom in antiko. Pri njej se navdihujejo, da bi ustvarili govorico – nosilko kulture –, ne da bi zavračali srednjeveško umetnost, pri čemer so spoštovali superiornost krščanstva. Težko je poimenovati bitja, upodobljena na kaminu škofijske palače, in poimenovanje je lahko celo nevarno. Ne smemo prezreti tega semantičnega problema, kajti vsako navajanje imena se sklicuje na določeno kulturno ali jezikovno ozadje, ki nezavedno usmerja naše sklepanje. Prav tako je nemogoče uporabljati besedišče tiste dobe, ker pogosto ne vemo, katere jezike so govorili naročniki in umetniki ter kako so prilagajali ali prevajali določene izraze (to je bil pravi intelektualni problem že okrog leta 1500 – spor o nominalizmu, prve teorije prevajanja, Colonnova semantična oklevanja). Zavedali so se tudi, da ime trdno določi neko poljubno resničnost ter ne razreši problema razmerja med jezikovnimi bitnostmi in miselnimi predstavami. Tako zadnje raziskave na temo hibridizacije in metamorfoze zavzamejo stališče, da je treba bitja predvsem dobro opisati in jim ne dajati imen, ker jih lahko s tem iztrgamo iz njihovega konteksta. V Ljubljani ne vemo, ali gre za tuja, imaginarna, sanjska ali mitska bitja, preprosto za stare zglede ali igrive stvaritve. Poleg tega je bil proces hibridizacije v tistem času po Evropi zelo razširjen na različnih ravneh kulture, vsak primer je specifi čen. Z enakimi težavami se srečujemo pri dekorativnem rastlinskem okrasju, ki ne napotuje na nobeno posebno kulturno sfero – ali na več sfer hkrati. Da bi bolje razumeli kontekst, bomo skušali zamejiti problematiko govorice – umetniške, književne in domače. Ob preučevanju, kako je sestavljen kamin, lahko analiziramo tip govorice, ki je uporabljen. Noben jezik še ni določen (niti latinščina ne) in izbrati neki jezik pomeni tudi, da se človek vpiše v zgodovino, v politično in zemljepisno polje. Ker je Ljubljana križišče, so bile izbire nabite s pomenom, ljudje so se hoteli vpisovati v različna kulturna področja, med različne oblasti, od Rima, prek Svetega rimskega cesarstva in tja do slovanskega sveta. V tem kontekstu je bila naloga antike ponuditi celoto modelov, vendar pa je nikakor ne smemo obravnavati kot oviro za udejanjanje umetniške svobode in inteligence. To dvoje je imela, nasprotno, nalogo spodbujati. Analiza tipologije kamina kaže, da ne ustreza nobeni geografi ji, interpretira tako antiko kakor tudi srednji vek in je inovativna – ne glede na kakovost izdelave. Prisotna je torej jasna volja po razlikovanju od svojih sodobnikov. Da bi bolje preučili to razsežnost, je treba poseči po orodjih, lastnih govoricam. Mogoče je uporabiti splošen izraz »govorica umetnosti«, semiologija ali deli diskurza v retoriki, toda to nam le malo pomaga. Preveč prvin glede namenov se nam izmika. Zato je praktično nemogoče, da bi se na njihovi osnovi lotili medbesedilnega branja, ki bi razkrilo avtorja, osebo, ki ji je delo posvečeno/naročnika, gledalca. Tudi ni več sledu o razpravah o »arhitekturni govorici«, toda interpretacije Vitruvija so bile še zelo polemične – in torej vir svobode. Dejansko kamin ustreza izjemno nenavadnemu ukvarjanju z oblikami, do katerega je v Avstriji in Evropi prišlo v letih 1500–1520. Torej je treba kamin škofijske palače v Ljubljani poskusiti gledati in obravnavati zunaj vsakega referenčnega sistema, osredotočenega na Italijo ali na kakšno drugo pokrajino. To delo se opredeljuje samo kot lastno središče svojega referenčnega sistema. Če analiziramo like kot sintagme s sistemom paradigem in leksemov, je mogoče razbrati »jezikovno strukturo«. Najprej, površina ali praznina nimata vrednosti paradigme, če uporabimo teorije Aloisa Riegla in Clauda Zilberberga, liki so torej omejeni na preprost diskurz brez razmerja s kaminom, ki je njihov nosilec. Kar zadeva slovnična obrazila, je sistem števila in spolov zelo poenostavljen, interakcije med različnimi prvinami kamina so torej omejene na najmanjšo možno mero. Sami liki so sestavljeni iz leksikalnih in ne gramatikalnih sintagem, s prehodnimi glagolskimi razmerji. Ta poenostavitev govorice, v kateri pa ostaja nekaj jasnih pravil, vendarle osvetljuje napor in premišljevanje obdobja, kako narediti za svojo govorico in kulturo preteklosti, z namenom utrditi in poveličati sedanjost ter ne obuditi v življenje časa, ki so ga takrat že imeli za mrtvega. Na semantični ravni je velik problem, kako na novo izraziti svoje znanje, da bi ga mogli prenesti dalje. Na primer: obrtnik, ki je delal kamin, ni imel jezikoslovnega, kulturnega in teoretičnega znanja, da bi razumel napotila humanistov škofovskega dvora v Ljubljani, in iz tehničnega vidika je njegova izdelava slab prevod namenov naročnikov. Zakaj je vredno, da se posvetimo kaminu škofijske palače v Ljubljani in ne kakšnemu drugemu delu, bogatejšemu in bolj kakovostnemu, pri katerem bi se bilo lažje poigravati z izrazi, kjer bi bilo lažje razbirati interakcije? Zato, ker za bogatejša dela že obstajajo številne analitične metode, medtem ko se je ta kamin upiral vsem poskusom analize, ostal je zazidan v molk posploševanj. Treba je izdelati nova orodja, da bi ga pripravili k temu, da »spregovori«, in se osvoboditi splošnosti, ki izbrisujejo bogastvo posamičnega konteksta. Tako v Ravbarjevem krogu kakor pri Colonni ni umetnost ne antična ne moderna, predvsem je nekaj domišljijskega in duševnega. Treba je opustiti idejo vpliva in uporabiti idejo micelija Gillesa Deleuza in Félixa Guattarija, da bi dojeli medsebojno vplivanje med intelektualnimi in umetniškimi stvaritvami, se pravi, da ni hierarhične podreditve, da lahko vsaka prvina vpliva na vse druge ne glede na njihov položaj. Na Kranjskem je škofijski kamin zelo rodovitno vozlišče v še dokaj neraziskanem miceliju.

Na začetku 20. stoletja je Claude Debussy na raznolike načine eksperimentiral s tritonusom v harmoniji in melodiji. V zaključkih v njegovih instrumentalnih skladbah je pogost tritonus v tematičnem gradivu, ki spodbuja primerjavo med sedanjostjo in preteklostjo. Za razliko od drugih francoskih skladateljev je Debussy bolj naklonjen latentnim glasbenim reminiscencam, ki zdrsnejo pod zavedno percepcijo, kot pa jasnim povezavam.

06–433Berry, Vivien (U Hong Kong, China; vberry@hku.hk) & Arthur McNeill, Raising English language standards in Hong Kong. Language Policy (Springer) 4.4 (2005), 371–394.06–434Callow, Jon, Images, politics and multiliteracies: Using a visual metalanguage. Australian Journal of Language and Literacy (Australian Literacy Educators' Association) 29.1 (2006), 7–23.06–435Chen, Runyi (South China Normal U, China; chenry@scnu.edu.cn) & Bernard Hird, Group work in the EFL classroom in China: A closer look. RELC Journal (Sage) 37.1 (2006), 91–;103.06–436Crozier, Nicola (Sophia U, Japan; Nic_j_c@yahoo.com) & Robert Kleinsasser, Home country teachers' advice to non-home country teachers: Some initial insights. RELC Journal (Sage) 37.1 (2006), 27–45.06–437Daniels, Harry (U Bath, UK; sh.r.j.daniels@bath.ac.uk), The dangers of corruption in special needs education. British Journal of Special Education (Blackwell) 33.1 (2006), 1–;9.06–438Feng, Anwei (U Durham, UK), Bilingualism for the minor or the major? An evaluative analysis of parallel conceptions in China. International Journal of Bilingual Education and Bilingualism (Multilingual Matters) 8.6 (2005), 529–;551.06–439Hasan, Ali S. (Damascus U, Syria), Analysing bilingual classroom discourse. International Journal of Bilingual Education and Bilingualism (Multilingual Matters) 9.1 (2006), 7–;18.06–440Lyster, Roy (McGill U, Canada; roy.lyster@mcgill.ca), Predictability in French gender attribution: A corpus analysis. Journal of French Language Studies (Cambridge University Press) 16.1 (2006), 69–;92.06–441Maxim, Hiram H. (Georgetown U, USA; hhm2@georgetown.edu), Integrating textual thinking into the introductory college-level foreign language classroom. The Modern Language Journal (Blackwell) 90.1 (2006), 19–;32.06–442Mudraya, Olga (Lancaster U, UK; o.moudraia@lancaster.ac.uk), Engineering English: A lexical frequency instructional model. English for Specific Purposes (Elsevier) 25.2 (2006), 235–;256.06–443Nicholson, Deborah (Centre for Literacy in Primary Education, London, UK; deborahn@clpe.co.uk), Putting literature at the heart of the literacy curriculum. Literacy (Blackwell) 40.1 (2006), 11–;21.06–444Richards, Jack (jcrichards1001@yahoo.com), Materials development and research –; making the connection. RELC Journal (Sage) 37.1 (2006), 5–;26.06–445Sealey, Alison (U Birmingham, UK; a.j.sealey@bham.ac.uk) & Paul Thompson, ‘Nice things get said’: Corpus evidence and the National Literacy Strategy. Literacy (Blackwell) 40.1 (2006), 22–;28.06–446Tang, Yanfang (College of William and Mary, USA; yxtang@wm.edu), Beyond behavior: Goals of cultural learning in the second language classroom. The Modern Language Journal (Blackwell) 90.1 (2006), 86–;99.06–447Torres-Gu María E. (Columbia U, USA) & Etxeberría Feli, Modelo B/Dual language programmes in the Basque Country and the USA. International Journal of Bilingual Education and Bilingualism (Multilingual Matters) 8.6 (2005), 506–;528.06–448Wedin, Âsa (Högskolan Dalarna, Falun & Stockholm U, Sweden), Language ideologies and schooled education in rural Tanzania: The case of Karagwe. International Journal of Bilingual Education and Bilingualism (Multilingual Matters) 8.6 (2005), 568–;587.06–449Wright, Jannet A. (U College London, UK; jannet.wright@ucl.ac.uk), Caroline Newton, Michael Clarke, Chris Donlan, Claire Lister & Jasmina Cherguit, Communication aids in the classroom: The views of education staff and speech and language therapists involved with the Communication Aids Project. British Journal of Special Education (Blackwell) 33.1 (2006), 25–;32.06–450Yang, Jian (Seattle U, USA), English as a Third Language among China's ethnic minorities. International Journal of Bilingual Education and Bilingualism (Multilingual Matters) 8.6 (2005), 552–;567.