Log in

Relevant bibliographies by topics / Kakor / Journal articles

To see the other types of publications on this topic, follow the link: Kakor.

Journal articles on the topic 'Kakor'

Author: Grafiati

Published: 4 June 2021

Last updated: 1 February 2022

Create a spot-on reference in APA, MLA, Chicago, Harvard, and other styles

Select a source type:

Consult the top 50 journal articles for your research on the topic 'Kakor.'

Next to every source in the list of references, there is an 'Add to bibliography' button. Press on it, and we will generate automatically the bibliographic reference to the chosen work in the citation style you need: APA, MLA, Harvard, Chicago, Vancouver, etc.

You can also download the full text of the academic publication as pdf and read online its abstract whenever available in the metadata.

Browse journal articles on a wide variety of disciplines and organise your bibliography correctly.

1

Gašparič, Jure. "Slovenska ljudska stranka in njena organizacija (1890–1941)." Contributions to Contemporary History 57, no. 1 (May 30, 2017): 25–48. http://dx.doi.org/10.51663/pnz.57.1.02.

Full text

Abstract:

Slovenska ljudska stranka je v organizacijskem pogledu posebej zanimiva, saj je od nastanka političnih strank na Slovenskem v devetdesetih letih 19. stoletja do izbruha druge svetovne vojne v Jugoslaviji imela največjo podporo volilnega telesa in pogosto oblikovala ključne politične odločitve za ta prostor. Vprašanje njene organiziranosti je po avtorjevem mnenju vsaj enako važno za razumevanje njene politike kakor idejno-politični profil in program. Pri analizi organizacijskih vprašanj in zelo razvejane mreže vsevrstnih organizacij SLS metodološko sledi strukturi treh področij, na katerih je tedaj slonela sleherna stranka; loči profesionalno področje, kamor šteje osrednjo strankarsko organizacijo s tajništvom in ožjim vodstvom, neprofesionalno, kamor uvršča številne nepolitične organizacije (društva, finančne ustanove, medije), in parlamentarno, kamor šteje strankin poslanski klub in ministre.

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

2

Krašovec, Jože. "Božja pravičnost med kaznovanjem in odpuščanjem v hebrejski Bibliji." Bogoslovni vestnik 79, no. 4 (2019): 877–90. http://dx.doi.org/10.34291/bv2019/04/krasovec.

Full text

Abstract:

Pojem pravičnosti sodi med najpomembnejše pojme Svetega pisma. Teocentrična podlaga Svetega pisma pa kaže, da pomembnosti pojma pravičnosti ne merimo po odnosu človeka do Boga, temveč po odnosu Boga do Izraela in do sveta. Božja pravičnost ima drugačna teološka merila kakor človeška pravičnost, zato je teže odgovoriti na specifično vprašanje, kaj je božja pravičnost, kakor na splošno vprašanje, kaj je pravičnost. Končno govorimo tu o vprašanju božjega bistva, njegove oblasti in obsega njegovih dejavnosti. Zgolj slovarski pristop bi v najboljšem primeru privedel do navideznega odgovora. Treba je upoštevati vse razpoložljive pojmovne zmožnosti, vse ravni semantičnih polj in vse razsežnosti intertekstualnih razmerij, da bi dali polno veljavo celoti miselnega in religioznega sveta hebrejskega Svetega pisma. Če osnovni pomen korena ṣdq in njegovih izpeljanih oblik v odnosu Boga do človeka spominja na splošni pomen pojma milosti odrešenja, potem lahko dojamemo, zakaj tudi razlogi za povračilo in kazen odpirajo možnost za božje usmiljenje in odpuščanje. Namen tega prispevka je, pokazati, kako pomembno je dejstvo, da v Svetem pismu razsežnosti božje pravičnosti ne izražajo abstraktni koncepti, temveč semantična polja znotraj literarnih struktur literarnih vrst in zvrsti. To je vprašanje, kako medsebojno delujejo temeljne življenjske možnosti in literarne konvencije v izvirnih literarnih stvaritvah. Zato tema božje pravičnosti v vseh razsežnostih zahteva literarno analizo obstoječih besedil v njihovih intertekstualnih razmerjih.

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

3

Stegu, Tadej. "Transhumanizem in krščanska antropologija." Bogoslovni vestnik 79, no. 3 (2019): 683–92. http://dx.doi.org/10.34291/bv2019/03/stegu.

Full text

Abstract:

Transhumanizem se v svojih skrajnih oblikah predstavlja kot nadomestek vsega, kar človek išče v različnih oblikah religioznosti. Po mnenju transhumanistov naj bi se zaradi bliskovitega razvoja in napredka znanosti že kmalu sam dokopal do dokončnih odgovorov na svoja temeljna vprašanja in omejenosti: postal naj bi nesmrten, brez omejitev in brez vsega, kar ga danes še omejuje in uničuje. Takšne obljube transhumanizma so za krščansko antropologijo izziv, ki ji lahko pomaga prečistiti razumevanje svojih temeljnih elementov in jih še jasneje opredeliti v odnosu do cenenih elementov naravne religioznosti, ki človeku obljublja tolažbo in ga sili v hlapčevski odnos do transcendentnega. Pristna krščanska antropologija človeku pomaga prepoznavati prazno obljubo transhumanizma – da bo »kakor Bog« –, ki jo kot stalno skušnjavo prepoznamo že v prvih poglavjih Geneze. Kristjan, ki se jasno zaveda svoje identitete – da je že »kakor Bog« –, lahko mirno zavrne utopični privid nesmrtnosti in božanstva, kakor mu ju obljublja transhumanistična ideologija.

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

4

Simoneti, Jaka Smerkolj. "Pregled čez preglej." Maska 34, no. 198 (December 1, 2019): 48–51. http://dx.doi.org/10.1386/maska.34.198-199.48_1.

Full text

Abstract:

Povzetek V zapisu skušam na pregleden način zarisati pokrajino, v kateri nastaja sodobna slovenska dramatika, pri čemer kot ključno prelomnico vzpostavljam skupino Preglej in Simono Semenič kot ključno figuro tako v Pregleju kakor tudi v kasnejšem razvijanju slovenske dramske pisave. Osredotočam se tako na produkcijo, kjer skušam zaobjeti obstoječe prakse produciranja dramskih avtorjev ter izpostaviti nekatere ključne preboje v teh praksah, kakor tudi recepcijo z naslombo na manko dramske kritike ter manko izdajanja oziroma širjenja novonastalih dramskih besedil.

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

5

Gacoin-Marks, Florence. "Individualni spomin in družbena zgodovina v delih Annie Ernaux in Ivana Jablonke." Ars & Humanitas 12, no. 2 (December 27, 2018): 188–202. http://dx.doi.org/10.4312/ah.12.2.188-202.

Full text

Abstract:

V članku preučujem, kako se sodobni francoski avtobiografski roman spreminja in razvija iz osebne izpovedne proze v preplet avtobiografije, generacijskega romana in socialne proze, kakršnega v francoski književnosti doslej ni bilo. Tovrstni roman – ki slovenski prozi 20. stoletja ni tuj – bom natančneje opredelila skozi razmišljanje o metodoloških težavah, ki jih povzroča »avtosociobiografija«, kakor jo poimenuje pisateljica Annie Ernaux, in skozi podrobno analizo treh literarnih del s preloma med 20. in 21. stoletjem: v romanih La Place (Prostor, 1982) in Les Années (Leta, 2008) pisateljice Annie Ernaux (rojena leta 1940) ter v avtobiografski pripovedi En Camping-car (Avtodom, 2016) Ivana Jablonke (rojen leta 1973).

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

6

Gacoin-Marks, Florence. "Individualni spomin in družbena zgodovina v delih Annie Ernaux in Ivana Jablonke." Ars & Humanitas 12, no. 2 (December 27, 2018): 188–202. http://dx.doi.org/10.4312/ars.12.2.188-202.

Full text

Abstract:

V članku preučujem, kako se sodobni francoski avtobiografski roman spreminja in razvija iz osebne izpovedne proze v preplet avtobiografije, generacijskega romana in socialne proze, kakršnega v francoski književnosti doslej ni bilo. Tovrstni roman – ki slovenski prozi 20. stoletja ni tuj – bom natančneje opredelila skozi razmišljanje o metodoloških težavah, ki jih povzroča »avtosociobiografija«, kakor jo poimenuje pisateljica Annie Ernaux, in skozi podrobno analizo treh literarnih del s preloma med 20. in 21. stoletjem: v romanih La Place (Prostor, 1982) in Les Années (Leta, 2008) pisateljice Annie Ernaux (rojena leta 1940) ter v avtobiografski pripovedi En Camping-car (Avtodom, 2016) Ivana Jablonke (rojen leta 1973).

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

7

Škamperle, Igor. "Potovanje Argonavtov in njihov prehod iz Podonavja na Jadran v interpretaciji J. L. Schönlebna:." Keria: Studia Latina et Graeca 21, no. 2 (January 27, 2020): 51–61. http://dx.doi.org/10.4312/keria.21.2.51-61.

Full text

Abstract:

Članek obravnava motiv potovanja, kakor nastopa že v prvih kulturnih formacijah v prazgodovini. Opozori na pomen naracije, s katero so miti in poetični opisi potovanj dobili svojo celostno formo. Dva temeljna modela motiva potovanja sta Homerjeva Odiseja in starozavezni kanon Biblije. Članek obravnava ep Argonautika Apolonija Rodoškega iz dobe helenizma. Prikaže pa inovativno in drzno interpretacijo slovenskega baročnega pisca J.L. Schönlebna iz 17. stoletja. Ta je na podlagi dveh grških avtorjev iz pozne antike (5. stoletje), Sozomena in Zosima, opisal, kako so Jazon in Argonavti ustanovili Emono leta 1222 pr. K., nato pa prišli do Jadrana po skritem rečnem prehodu mimo Predjame, po reki Vipavi in Soči.

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

8

Hočevar Ciuha, Senka. "Izzivi prihodnosti – holistična strategija in sinergija vednosti." Andragoška spoznanja 16, no. 2 (July 17, 2010): 26. http://dx.doi.org/10.4312/as.16.2.26-36.

Full text

Abstract:

Vsak dan vidimo, kako nepredvidljiva je prihodnost. Sodobni sociologi današnje družbeno stanje imenujejo "obdobje tekoče moderne", "družba konca gotovosti", "svet brez ligatur". Kakor je to čas socialnih in ekonomskih bifurkacij, je to tudi čas priložnosti. Prispevek orisuje družbeno ozadje v kategorijah moderne in postmoderne, posledice katerega so vidne v strukturi šolstva in sodobni človekovi osebnosti. V neskladju med dialektiko kot pragmatiko narativne vednosti in didaktiko znanstvene vednosti, ki je legitimizirana skozi institucionalno mrežo jezikovnih iger, leži vzrok viharja kaotičnih ekonomsko socialnih razmer ter človeka pred zlomom moralnih vrednot. Na holistični strategiji, ki človeka v prvi vrsti razume kot celostno bitje, smo utemeljili vseživljenjsko učenje in izobraževanje kot korekturni model trenutnemu izobraževalnemu sistemu.

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

9

Šega Čeh, Barbara. "Na zemlji najvišji vladar (Carmina Burana 11)." Keria: Studia Latina et Graeca 12, no. 2-3 (December 31, 2010): 439. http://dx.doi.org/10.4312/keria.12.2-3.439-440.

Full text

Abstract:

Na zemlji najvišji vladar je dandanes Denar.Denar še vladarji častijo, pred njim kakor hlapci klečijo.Denarju ponižno je vdan podkupljivi duhovniški stan.Denar, namenjen opatiji, je gospodar v njeni kancliji.

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

10

Križnar, Franc. "Repertoar samospeva na Slovenskem ali/in slovenskega samospeva 19. stol. v fonoteki–glasbenem arhivu Radia Slovenija in njegovi izvajalci." Musicological Annual 42, no. 2 (December 1, 2006): 111–55. http://dx.doi.org/10.4312/mz.42.2.111-155.

Full text

Abstract:

Članek prinaša podroben pregled in analizo arhivskega zvočnega gradiva povezanega s slovensko ustvarjalnostjo 19. stoletja v zvrsti samospeva, kakor je zastopana v arhivih slovenske nacionalne Radiotelevizije. S tem pomembno osvetljuje recepcijo te ustvarjalnosti v drugi polovici 20. stoletja.

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

11

Jelenc Krašovec, Sabina, and Borut Mikulec. "Vpliv evropeizacije izobraževanja na potrženje in poblagovljenje politike in prakse izobraževanja odraslih v Sloveniji." Andragoška spoznanja 23, no. 4 (December 29, 2017): 67–85. http://dx.doi.org/10.4312/as.23.4.67-85.

Full text

Abstract:

V prispevku preučujemo evropeizacijske vplive na oblikovanje politike in prakse izobraževanja odraslih v Sloveniji. V prvem delu pojasnjujemo koncept evropeizacije izobraževanja, analiziramo evropsko politiko izobraževanja odraslih in opozarjamo na prevladujočo instrumentalno ekonomistično konceptualizacijo izobraževanja odraslih. V drugem, empiričnem delu analiziramo politiko izobraževanja odraslih – resoluciji o nacionalnem programu izobraževanja odraslih (2004, 2013) ter letne programe izobraževanja odraslih za obdobje od 2005 do 2018 – in opažamo, kako je evropski ekonomistični diskurz prežel nacionalni kontekst, kakor tudi, kako so finančni mehanizmi potržili področje izobraževanja odraslih v Sloveniji. Ugotavljamo, da se je slovenska politika izobraževanja odraslih priporočilom Evropske unije prilagodila tako, da so od začetka krize v letu 2008 do leta 2016 nacionalna sredstva za izobraževanje odraslih stalno upadala, kar je posledica varčevalnih ukrepov, ki zadevajo izobraževalni sistem, šele po letu 2016 so se postopno začela spet povečevati. S tem ko se Slovenija vztrajno podreja evropskim standardom, ki vključujejo zlasti reformo poklicnega izobraževanja, privatizacijo in komercializacijo izobraževanja odraslih, izgublja svojo izhodiščno vlogo, ki jo je pri razvoju izobraževanja odraslih imela po osamosvojitvi.

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

12

Kalan, Valentin. "Tekmovanje, vrednote in ritem življenja: razmišljanja o Antifontu, Tukididu in Aristotelu." Keria: Studia Latina et Graeca 7, no. 1 (July 6, 2005): 7. http://dx.doi.org/10.4312/keria.7.1.7-38.

Full text

Abstract:

Razprava je bila napisana kot prispevek za filozofski kongres v Grčiji, ki je skušal osvetliti tudi filozofsko razsežnost dogodka olimpijskih iger: v etiki zavzema mesto vrhunskih športnih dosežkov ideja dobrega življenja. - V prvem paragrafu je prikazana Nietzschejeva teorija o agonalnem značaju grške kulture. Grški gimnastični in muzični &y&lvE<; so svete tekme in zibelka vrhunskih dosežkov grške kulture. Nato skušam prikazati nekatere filozofske vidike fenomena tekmovanja, &ywv-a, pri čemer se opiram na besedila treh avtorjev: Antifonta, Tukidida in Aristotela. Pri Antifontu ima &ywv tako etično-antropološko kakor pravno-politično razsežnost, pri Tukididu je razvidno, kako se v &ywvu konkretizirajo politične odločitve, tako v Šparti, še bolj pa v Atenah, medtem ko je pri Aristotelu &ywv ime za kulminacijo življenjske dejavnosti, olimpiade pa oporišče za ciklično potekanje časa kot življenjskosvetnega dogajanja.

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

13

Babič, Matjaž. "Ob življenjskem jubileju dr. Erike Mihevc Gabrovec." Keria: Studia Latina et Graeca 4, no. 2 (December 6, 2002): 9. http://dx.doi.org/10.4312/keria.4.2.9-11.

Full text

Abstract:

Dr. Erika Mihevc-Gabrovec, zaslužna profesorica na Oddelku za klasično filologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, praznuje petinsedemdesetletnico. Bogata pedagoška in znanstvena dejavnost slavljenke bi zahtevala več strani, kakor so nam odmerjene na tem mestu, zato se bo pričujoči prispevek ustavil samo na nekaterih križiščih njene dolgoletne poti.

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

14

Zupančič, Jernej. "Historična geografija Hrvatske." Dela, no. 46 (December 31, 2016): 188. http://dx.doi.org/10.4312/dela.46.10.188-189.

Full text

Abstract:

Historijska geografija Hrvatske je delo avtorjev Glamuzine in Fürst-Bjeliševe, ki sta ga pripravila kot učbenik za študij istoimenskega predmeta na splitski filozofski fakulteti. Predmet izvajajo na področju zgodovine, zato je koncepcija učbenika kakor tudi razumevanje njegove medpredmetne povezljivosti že v osnovi meddisciplinarno, torej med geografijo in zgodovino.

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

15

Zupančič, Jernej. "Historična geografija Hrvatske." Dela, no. 46 (December 31, 2016): 188–89. http://dx.doi.org/10.4312/dela.46.188-189.

Full text

Abstract:

Historijska geografija Hrvatske je delo avtorjev Glamuzine in Fürst-Bjeliševe, ki sta ga pripravila kot učbenik za študij istoimenskega predmeta na splitski filozofski fakulteti. Predmet izvajajo na področju zgodovine, zato je koncepcija učbenika kakor tudi razumevanje njegove medpredmetne povezljivosti že v osnovi meddisciplinarno, torej med geografijo in zgodovino.

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

16

Nazon, Publij Ovidij. "Metamorfoze 13–15." Keria: Studia Latina et Graeca 19, no. 2 (February 16, 2018): 81. http://dx.doi.org/10.4312/keria.19.2.81-163.

Full text

Abstract:

Ko so se vodje usedli in v krogu so stali vojščaki,vstal je med njimi Ajant, lastnik sedmernega ščita;kakor ni mogel obvladati jeze, se z mrkim pogledomproti sigejski obali obrnil je, proti brodovju,roke razširil in rekel: »O Jupiter, tu pred ladjevjemženemo pravdo, Uliks pa se upa primerjati z mano!

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

17

Findeisen, Dušana. "Funkcionalna nepismenost in kako jo rešujejo Francozi." Andragoška spoznanja 4, no. 3-4 (December 1, 1998): 22–28. http://dx.doi.org/10.4312/as.4.3-4.22-28.

Full text

Abstract:

Dušana Findeisen piše o funkcionalni pismenosti in razpravlja o tem, kako je težko opredeljiva. Tako pravi, da se moramo zadovoljiti zgolj s tem, da opišemo značilne oblike te osebne in družbene disfunkcije, ki se spreminja s kulturnim okoljem in trenutkom družbenega razvoja. Ko omenja verbalnost, pove, da se funkcionalno nepismen človek tudi jezikovno in miselno oplaja le v svojem ozkem okolju in zato ni čudno, da se širših socialnih okolij boji. Izobraževanje in organizacija na tem področju sta povsem odvisna od ljudi, ki jih izobražujemo, in od tistih, ki so voljni takšno izobraževanje ponuditii. Tudi slednje je treba neprestano izobraževati, bodisi da gre za zaposlene strokovnjake, bodisi za prostovoljce. Vendarle pa to še ne pomeni, da jim lahko kar koli predpisujemo, jih kakor koli omejujemo ali nadzorujemo. Lahko jih zgolj spoštujemo. Podobno kot v Franciji pa bi bila potrebna politična volja na državni in lokalni ravni, da bi se dorekli mehanizmi izvajanja politike preprečevanja in zdravljenja tega velikega družbenega zla.

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

18

Pohar, Borut. "Transhumanizem v službi človekove odgovornosti do stvarstva." Bogoslovni vestnik 79, no. 3 (2019): 643–56. http://dx.doi.org/10.34291/bv2019/03/pohar.

Full text

Abstract:

Transhumanizem že kar nekaj časa buri duhove v javnih razpravah, še posebej, ko so vanje vključene tudi religije. Mnogi verniki ga zavračajo kot utopijo ali poskus zasesti mesto Boga. Vendar je že konec 19. stoletja pravoslavni teolog Nikolaj Fjodorovič Fjodorov gojil zamisel, da bi lahko človek s pomočjo znanosti postal uspešen sodelavec Boga pri odrešenju stvarstva. V tej razpravi smo kot izhodišče vzeli njegovo idejo, da bo človek nekoč s pomočjo znanosti in tehnologije postal upravljavec vesolja, ki bo nadzoroval njegov razvoj, in preverjamo, ali je njegova vizija transhumanizma oz. iz njega izhajajoče teologije skladna z vsemi viri katoliške teologije: Svetim pismom, tradicijo, razumom in verskim izkustvom. Ugotavljamo, da tako Sveto pismo kakor tudi sodobno cerkveno učiteljstvo nalagata ljudem odgovornost do stvarstva, kar vključuje tudi njegovo obrambo pred uničenjem, hkrati pa je vizija človeka pri Fjodorovu v skladu z razumom in verskim izkustvom. Pri tem pa opozarjamo, da moramo njegovo vizijo prilagoditi katoliški zmerni srednji poti, ki se izogiba ekstremnim pozicijam in zagovarja previdnost. Vsekakor pa poskus takšne vizije pozdravljamo, saj je koristna tako za kolektivni optimizem kakor tudi za gojenje mednarodnega sodelovanja, ki je ena od glavnih poti k miru.

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

19

Vintar Mally, Katja, and Tomaž Gorenc. "Gospodarsko sodelovanje afriških držav s Kitajsko: primer Angole." Dela, no. 40 (December 1, 2013): 117–31. http://dx.doi.org/10.4312/dela.40.117-131.

Full text

Abstract:

Prispevek se osredotoča na temeljne značilnosti in najnovejše trende v gospodarskem sodelovanju Kitajske z Afriko, zlasti z vidika geografskih učinkov obsega in strukture trgovinske menjave, tujih neposrednih investicij in razvojne pomoči. V drugem delu članka so predstavljene ključne ugotovitve empirične raziskave v Angoli, ki osvetljujejo odnos Angolcev do gospodarske navezanosti na Kitajsko, kakor tudi do kitajskih priseljencev ter njihove vloge v afriški družbi in gospodarstvu.

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

20

Vives, Juan Luis, and Martina Ješovnik. "De institutione feminae Christianae, predgovor." Clotho 2, no. 1 (August 17, 2020): 95–100. http://dx.doi.org/10.4312/clotho.2.1.79-93.

Full text

Abstract:

Svetost vašega življenja in vaša gorečnost za svete učenosti sta me tako ganili, da sem vam napisal nekaj o vzgoji krščanskih žena, zelo pomembni temi, ki pa je vendarle do sedaj med vso raznoliko množico učenjakov in pisateljev ni še nihče obravnaval. Kaj je namreč enako nujno kakor duhovno oblikovanje teh, ki so v vsakem življenjskem položaju naše nerazdružljive družice? Med dobrimi je naklonjenost trdna, med slabimi pa ni dolgotrajna.

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

21

Zorman, Marina. "Snježana Kordić, Riječi na granici punoznačnosti. Zagreb: Hrvatska vseučilišna naklada, 2002." Linguistica 43, no. 1 (December 1, 2003): 168–72. http://dx.doi.org/10.4312/linguistica.43.1.168-172.

Full text

Abstract:

Riječina granici punoznačnosti je habilitacijsko delo Snjefane Kordić, predavateljice slovanskega jezikoslovja v Münstru, ki se posveča raziskovanju sintakse sodobnega hrvaškega standardnega jezika, kakor imenuje jezik tistega dela nekdanje Jugoslavije, ki sloni na stokavškem narečju. Delo je obranila v začetku leta 2002, istega leta je v Zagrebu izslo v hrvaščini, ze leto prej pa pod naslovom Worter im Grenzbereich von Lexikon und Grammatik im Serbokroatischen tudi v nemskem prevo du pri založbi Lincom Europa v Münchnu.

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

22

Ličen, Nives. "Četrta andragoška poletna šola." Andragoška spoznanja 4, no. 1-2 (December 1, 1998): 100. http://dx.doi.org/10.4312/as.4.1-2.100.

Full text

Abstract:

Letošnja Andragoška poletna šola je potekalapod naslovom "Izobraževanje za boljšo zaposljivost ljudi v kraju". Okrog trideset udeležencev iz vse Slovenije je med 8. in 12. junijem sodelovalo v pogovorih, delavnicah, prisluhnilo predavanjem in spremljalo večerni kulturni program v Ajdovščini, mestecu z antičnimi koreninami in prijaznimi ljudmi. Udeležence izobraževalnih dejavnosti kakor tudi goste večernega kulturnega programa, ki ga je pripravila ravnateljica Lavričeve knjižnice Zdenka Lulik Žigon, so že četrtič zapored z veseljem sprejeli v tej knjižnici.

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

23

Zupančič, Jernej. "Arabski prostor v geopolitični perspektivi." Dela, no. 38 (December 1, 2012): 71–87. http://dx.doi.org/10.4312/dela.38.71-87.

Full text

Abstract:

Prispevek analizira geopolitično dinamiko arabskega prostora. Na podlagi strukturne ana-lize družbenih, političnih, kulturnih in prostorskih sprememb so opredeljeni ključni prob-lemi tega in širšega strateškega zaledja. Najobsežnejši ‘pas črepinj’ na svetu doživlja krize tako zaradi lastnih strukturnih sprememb kakor zaradi zunanjih pritiskov. Teh ne predstav-lja le zahodna vojaška in tehnološka sila, temveč v vse večji meri konkurenca azijskih držav. V perspektivi se kažejo obrisi uvajanja novih (predvsem azijskih) sil v tem prostoru.

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

24

Hari, Andrej, Katja Tepeš, and Borut Štabuc. "Vloga klasične ultrazvočne preiskave na področju portalne hipertenzije." Slovenian Medical Journal 88, no. 3-4 (May 31, 2019): 161–67. http://dx.doi.org/10.6016/zdravvestn.2680.

Full text

Abstract:

Portalna hipertenzija je posledica različnih bolezenskih stanj organov in žilja, ki sodelujejo v portalnem krvnem obtoku. Različnim bolezenskim stanjem so skupni zapleti, ki se pojavijo. V dobi novih preiskovalnih metod za zgodnje odkrivanje obstoja portalne hipertenzije se postavlja vprašanje mesta, ki naj bi ga imela ultrazvočna preiskava na tem diagnostičnem področju. Članek poizkuša izluščiti prednosti in uporabnost ultrazvočne preiskave na področju diagnosticiranja portalne hipertenzije, kakor tudi opozoriti na področja, kjer preiskava kot diagnostična metoda ni več uporabna.

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

25

Pust Škrgulja, Vida. "Antika kot likovna inspiracija." Keria: Studia Latina et Graeca 1, no. 1-2 (December 31, 1999): 79. http://dx.doi.org/10.4312/keria.1.1-2.79-86.

Full text

Abstract:

Tema tega razmišljanja, ki se je razvijala in oblikovala postopno, predvsem v zadnjih nekaj letih pripravljanja programov za pouk latinščine in likovne umetnosti na gimnaziji v hrvaškem Ivanić Gradu, je zrasla iz želje, da bi se mlademu človeku na zgoščen, a vendar dovolj pregleden in jasen način približalo bogastvo sveta antičnega človeka, kakor se kaže skozi stoletja razvoja evropske in delno tudi zunajevropske likovne umetnosti. Zato naj ne zamerijo tisti, ki so prepričani, da tema zahteva zgolj znanstveno obravnavo.

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

26

Pobežin, Gregor. "In memoriam Otmar Črnilogar ( 1931-1999)." Keria: Studia Latina et Graeca 4, no. 1 (July 6, 2002): 17. http://dx.doi.org/10.4312/keria.4.1.17-25.

Full text

Abstract:

V predalu pisalne mize imam zajeten snop člankov, s katerimi so se različni pisci, med njimi največ primorskih, tako ali drugače spominjali Otmarja Črnilogarja. Zato lahko ugotovim, da mnogi vedo, kdo je bil, kje je živel in kaj je delal. Pa vendar bi lahko dejal, da ga je v resnici malokdo zares poznal. Moj stric je bil, kakor je sam dejal, predvsem duhovnik- in to je bil rad. Jaz sem ga doživljal po svoje in bilo je dobro.

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

27

Senegačnik, Brane. "Jokastina fatalistična etika." Keria: Studia Latina et Graeca 4, no. 2 (December 6, 2002): 59. http://dx.doi.org/10.4312/keria.4.2.59-77.

Full text

Abstract:

Čeprav predstavlja Jokasta v Kralju Ojdipu stranski lik, ima njen etični credo, ki je v ostrem nasprotju z Ojdipovo odločenostjo, da bo sam odrešil Tebe kuge, velik pomen za idejni svet te igre. V njem se odkriva osupljiva podobnost s fatalistično etiko nekaterih najpomembnejših antičnih in sodobnih filozofskih tokov: epikurejstva, stoištva in Heideggrove misli. Njene besede podobno kakor ti nauki izražajo nezmožnost prenesti resnico o samem sebi in se zato zatekajo k reduciranju človekove samopodobe. Različna izhodišča vodijo k podobnim praktičnim posledicam.

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

28

Babič, Matjaž. "Obseg in način poučevanja slovnice pri pouku grščine v gimnaziji." Keria: Studia Latina et Graeca 7, no. 1 (July 6, 2005): 89. http://dx.doi.org/10.4312/keria.7.1.89-98.

Full text

Abstract:

l. Težave za grščino v primerjavi s poukom latinščine l. l. Dobre strani latinščine Kakor je učence že težko navdušiti za latinščino, si vendarle lahko pomagamo z različnim:- V slovenščini in drugih sodobnih jezikih je veliko latinskih tujk, velikokrat nam pride v uho kakšno latinsko reklo kot Mens sana in corpore sano ali In vino veritas.- Iz latinščine so se razvili romanski jeziki. Če se učimo latinščine, se bomo pozneje veliko laže učili romanskih jezikov.- Latinščina je še danes strokovni jezik v medicini in večini naravoslovnih ved.

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

29

Kremenšek, Slavko. "H genezi razmerja med etnologijo in geografijo." Dela, no. 3 (December 1, 1986): 12–26. http://dx.doi.org/10.4312/dela.3.12-26.

Full text

Abstract:

Ko smo pred leti govorili o razmerju med etnologijo in slavistiko, smo med drugim ugotovili, da si etnologija in slavistika po svojem izviru nista v takšnem sorodstvu, kakor se to običajno zdi. Etnologija je kot posebna veda nastajala v drugačnem sorodstvenem razmerju, kakršno se ji pripisuje, ko njen nastanek povezujejo z razdobjem romantike. Kot plod razsvetljenskih družboslovnih koncepcij se je etnologija najprej rojevala v okviru državoznanstva, v sestavu tako imenovane statistične vede. Bila je blizu geografiji in se je uveljavljala v razsvetljenski historiografiji; tudi pri nas.

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

30

Stefanija, Leon. "Le tolérantisme musical – komentarji k študiji Antoinea Bemetzriederja o nacionalnih glasbenih kulturah v 18. stoletju. Pripombe k spoznavoslovju glasbe." Musicological Annual 43, no. 2 (December 1, 2007): 179–215. http://dx.doi.org/10.4312/mz.43.2.179-215.

Full text

Abstract:

Prispevek prinaša komentirani prevod publikacije Antoinea Bemetzriederja Le tolérantisme musical (1779). Njegov spis skozi diskusijo o treh glavnih glasbenih kulturah Evrope in prevladi ene (italijanske nad nemško in francosko) v enaki meri razkriva sociološke koordinate nacionalne identitete glasbe v 18. stoletju (in ponuja pragmatično »pravo rešitev« vprašanja nacionalne glasbe: postavitev nacionalne francoske opere) kakor tudi ponuja pomembne spoznavoslovne iztočnice raziskovanja glasbe, ki so tudi danes vredne upoštevanja. Komentarji k prevodu se nanašajo na spoznavoslovne iztočnice, puščajoč ob strani za ta spis sicer zgodovinsko pomembne vsebine.

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

31

Jelenc, Zoran. "Več pozornosti našemu strokovnemu izrazju. Pravilna raba izrazoslovja krepi stroko." Andragoška spoznanja 10, no. 4 (December 1, 2004): 40–49. http://dx.doi.org/10.4312/as.10.4.40-49.

Full text

Abstract:

Našemu strokovnemu izrazju ne namenjamo dovolj pozornosti. Mnoge, tudi zelo splošne in za naša stroka, tj. izobraževanje odraslih, temeljne izraze uporabljamo površna in nekritična, zato pogosta ista vsebina, pojme in njihov pomen izražamo z različnimi izrazi. Zahteve, da jih pravilno uporabljajo, je smiselno nasloviti taka na strokovnjake in delavce v izobraževanju odraslih, pedagogiki in andragogiki kakor tudi na druge strokovnjake in vse tiste (npr. novinarji), ki jih uporabljajo v javnosti. Neustrezna in neenotna raba strokovnih izrazov lahka povzroča zmeda in nesporazume, je pa tudi zrcala šibkosti stroke. Razvijanje terminologije je zahteven proces, a ključnih strokovnih izrazih pa se je treba dogovoriti in a predlaganih trditvah doseči, kolikor je mogoče, zadovoljivo soglasje.Nasemu strakavnemu izrazju ne namenjama davalj pazarnasti. Mnage, tudi zela splasne in zanasa straka, tj. izabrazevanje adraslih, temeljne izraze uparabljama pavrsna in nekriticna, zatapagasta ista vsebina, pajme in njihav pamen izrazama z razlicnimi izrazi. Zahteve, da jihpravilna uparabljaja, je smiselna naslaviti taka na strakavnjake in delavce v izabrazevanjuadraslih, pedagagiki in andragagiki kakar tudi na druge strakavnjake in vse tiste (npr.navinarji), ki jih uparabljaja v javnasti. Neustrezna in neenatna raba strakavnih izrazav lahkapavzraca zmeda in nesparazume, je pa tudi zrcala sibkasti stroke. Razvijanje terminalagije jezahteven praces, a kljucnih strokavnih izrazih pa se je treba dagavariti in a predlaganih rditvahdaseCi, kalikar je magace, zadavaljiva saglasje.

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

32

Schuller, Aleksandra. "Kasandra: tragična eksistencialna odgovornost, ženski govor in žensko telo." Keria: Studia Latina et Graeca 3, no. 2 (December 15, 2001): 103. http://dx.doi.org/10.4312/keria.3.2.103-123.

Full text

Abstract:

Pričttjoča študija je literarno-antropološka analiza konstitucije in razvoja antičnega ženskega dramskega lika, Priamove hčere in trojanske prerokinje Kasandre. Kasandro interpretiram kot paradigmatski primer za antropološko analizo ženske problematike v drami - tako v antiki kakor tudi v sodobnosti. Podrobneje obravnavam tri dramske obdelave: prvi del Ajshilove Oresteje, tragedijo Agamemnon; Evripidovo tragedijo Trojanke in dramo Kasandra, sodobnega slovenskega avtorja, Borisa A. Novaka. V celotno raziskavo pa zajemam tudi podobe Kasandre, kakršne so se oblikovale v antični epiki in sodobnem romanu: Homerjevi Iliado in Odiseja, Likofronovo pesnitev Aleksandra ter roman Christe Wolf Kasandra.

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

33

Dular, Andrej. "Geografija in etnologija na mladinskih raziskovalnih taborih v Beli Krajini." Dela, no. 3 (December 1, 1986): 108–12. http://dx.doi.org/10.4312/dela.3.108-112.

Full text

Abstract:

Želja po čim večjem spoznavanju in uveljavljanju humanističnih in družboslovnih znanstvenih disciplin med mladimi je privedla do organiziranja posebnih oblik mladinskega raziskovalnega dela - do mladinskih raziskovalnih taborov. Njihov namen je seznaniti zainteresirane učence višjih razredov osnovnih šol in dijake s posamičnimi strokami, predmetom in metodami raziskav kakor tudi s cilji strokovnega prizadevanja, to je z njihovo uporabnostjo. Pri tem gre zlasti za praktično terensko in kabinetno delo, ki ga dijaki opravljajo pod vodstvom mentorjev, temelječe na sodobnih metodoloških in metodičnih principih, pa tudi na novih pogledih na predmet raziskovanja.

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

34

Novak, Karmen. "Vzgojne metode – zakaj in zakaj ne?" Andragoška spoznanja 17, no. 3 (October 16, 2011): 86. http://dx.doi.org/10.4312/as.17.3.86-89.

Full text

Abstract:

V zadnjih dveh desetletjih so se razmere za starše spremenile bolj radikalno kot kadarkoli prej. Znanost, zlasti nevroznanost, odkriva pomembnost kakovosti razmerja med staršem in otrokom ter še posebej poudarja pomen »subjektno-subjektnega« odnosa. Sistemska teorija velja za najbolj celovito teorijo, ko gre za analiziranje in zdravljenje družinskih konfliktov kakor tudi individualne bolečine. Ni več enotnega, skupnega kodeksa vrednot, kar pomeni, da so starši izgubili zunanjo podporo. Primanjkljaj poskuša nadomestiti pedagogika, a ker je narava pedagogike v temelju drugačna od narave zasebne vzgoje, v tem ni uspešna. Ko med starša in otroka postaviš metodo, vzpostaviš tako imenovano subjektno-objektno razmerje, kjer je otrok objekt. Te vrste razmerje je daleč od optimalnega. V procesu zlorabljamo telesno in eksistencialno integriteto otrok. Čim bolj pa je integriteta človeškega bitja na udaru, tem bolj se bo človeško bitje podredilo zahtevam in pričakovanjem, kar pomeni, da te metode seveda »delujejo«. Ključno etično, strokovno in politično vprašanje ni, kaj deluje, temveč kako in zakaj deluje. Ne potrebujemo še ene politično motivirane predelave vzgojnih metod, temveč kontinuiran razvoj, utemeljen v izkušnjah današnjih staršev in v dialogu z različnimi skupinami strokovnjakov. Doslej še nihče ni dal popolnega odgovora na najpomembnejše vprašanje izmed vseh: »Kako naj kot odrasli uveljavljamo svojo vodstveno vlogo, ne da bi pri tem zlorabljali osebno integriteto naših otrok in mladostnikov?« Enako se sprašujejo tudi v gospodarstvu, politiki in šolstvu, zato bodite potrpežljivi in ne sproščajte svoje frustriranosti na otrokih z naslanjanjem na poenostavljene metode. Ne razmišljajte več primitivno v nasprotjih, temveč pomagajte oblikovati resnične alternative vsemu, kar ne koristi ne posamezniku niti družini in celotni skupnosti.

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

35

Kalan, Valentin. "Grški pojem države." Keria: Studia Latina et Graeca 12, no. 2-3 (December 31, 2010): 47. http://dx.doi.org/10.4312/keria.12.2-3.47-65.

Full text

Abstract:

Ta sestavek je uvodni del raziskave o Aristotelovi politični filozofiji s posebnim ozirom na njegovo razumevanje demokracije. V prvem paragrafu podajam štiri definicije države, kakor jih moremo razbrati iz Aristotelove Politike, iz psevdo-Platonih Definicij, iz Antologije Janeza Stobeja in iz Velikega etimološkega leksikona, Etymologicum Magnum. V drugem paragrafu "Sinonimi za polis" podajam kratek popis grškega besedišča za državo. V tretjem paragrafu podajam pojem grške države skozi opis petih konstitutivnih elementov: 1. ozemlje, 2. ljudje, 3. vlada, 4. religiozno-mitološka utemeljitev polisa ter 5. antična država in pojem suverenosti. Razpravo zaključuje kratka opomba o odnosu med posameznikom (družbo) in državo v antiki.

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

36

Geister, Ksenja. "Prvi maturi iz grščine na rob - anahronizem ali pogum?" Keria: Studia Latina et Graeca 2, no. 1 (July 31, 2000): 109. http://dx.doi.org/10.4312/keria.2.1.109-110.

Full text

Abstract:

V Sloveniji je bilo šolsko leto 1998/99 tudi leto, ko so se štirje dijaki udeležili mature iz stare grščine. Statistično zanemarljiva številka, a vendar neskončno velika. Razlika med nič in enaje namreč bistvena. Neopaženo, skromno in pravzaprav sramežljivo je bilo ponovno rojstvo grške mature. Po štirih desetletjih se je rešila iz groba sistema, ki jo je ne samo pokopal, ampak tudi ustvaril prepričanje, da je zgolj okostenel privid in nadležen prah, ki si ga je potrebno na poti v razvitost otresti z ramen. Plodnejših tal, kakor so s pesticidi pognojena tla današnje pridobitniške družbe, si za takšne ideje skorajda ne moremo predstavljati.

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

37

Škerbinek, Ladi. "Izobraževanje odraslih za duševno zdravje." Andragoška spoznanja 4, no. 1-2 (December 1, 1998): 59–66. http://dx.doi.org/10.4312/as.4.1-2.59-66.

Full text

Abstract:

Avtorica v prispevku razmišlja o vseživljenjskem izobraževanju ter njegovemu vplivu na kakovost človekovega življenja. S pomočjo izobraževanja lahko pri ljudeh dosežemo drugačen pogled na zdravje, vzpostavimo drugačen odnos do njega, predvsem pa ozavestimo dejstvo, da smo sami odgovorni za lastno zdravje in dobro počutje. Večina duševnih bolezni je posledica daljših psihičnih obremenitev in ker v psihiatriji prav tako velja načelo bolje preprečevati kakor zdraviti, je še toliko bolj razumljiva velika vloga vzgoje in izobraževanja, pri čemer bi morali dati poudarek predvsem na vzgojo čustev, vzgojo k odpornosti do porabniške družbe, k zdravi storilnostni motivaciji, na vzgojo za uravnoteženo in zdravo življenje.

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

38

Kalan, Valentin. "Nepričakovana najdba Aristotela v Vebrovi zapuščini: grecist Dokler in filozof Veber." Keria: Studia Latina et Graeca 3, no. 1 (July 14, 2001): 133. http://dx.doi.org/10.4312/keria.3.1.133-136.

Full text

Abstract:

Letos poleti sem se udeležil sedaj že tradicionalnega Avstrijsko-slovenskega filozofskega kongresa, ki je tokrat potekal v Celju, v času od 19. do 23. avgusta 2000, z naslovom: »Fenomenološkoizročilo v Avstriji, Sloveniji in njuni okolici«. Avstrijski organizatorji, to je Inštitut za filozoftjo Univerze v Gradcu, so ob tej priložnosti pripravili razstavo Vebrove zapuščine, ki jo hrani Univerza v Gradcu. Ob ogledovanju razstavljenih del Franceta Vebra in drugih dokumentov iz njegove zapuščine sem naletel na mapo z napisom »Dela drugih avtorjev«, v kateri je med rokopisi nekaterih drugih avtorjev shranjeno tudi besedilo celotnega prevoda Aristotelovega dela »O duši«, ki ga ni napravil nihče drug kakor Anton Dokler.

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

39

Visočnik, Julijana. "Latinski klasiki v Hieronimovih pismih." Keria: Studia Latina et Graeca 4, no. 2 (December 6, 2002): 147. http://dx.doi.org/10.4312/keria.4.2.147-155.

Full text

Abstract:

Sveti Hieronim, eden izmed štirih cerkvenih očetov, je bil zaradi šolanja pri Donatu zelo dobro podkovan v latinski književnosti. Znanje je s pridom uporabljal pri lastnem literarnem snovanju, ki pa je bilo posvečeno krščanstvu. V sanjah ga je preganjal očitek, da ni Kristusov (kar bi kot menih moral biti), temveč Ciceronov. Latinski avtorji so mu bili namreč tako prirasli k srcu, zaradi intenzivnega ukvarjanja z njimi postali že kar del njega, da se jim ni mogel več odpovedati. Kakor vsa njegova dela so tudi pisma prepredena s citati in aluzijami na te t.i. poganske avtorje. Pri preučevanju teh reminiscenc se pred nami pojavi celotna paleta latinske literature v Hieronimovi prioritetni lestvici.

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

40

Kump, Sonja. "Radikalno izobraževanje odraslih. Integralni del procesa družbenih sprememb." Andragoška spoznanja 10, no. 1 (December 1, 2004): 8–24. http://dx.doi.org/10.4312/as.10.1.8-24.

Full text

Abstract:

Našemu strokovnemu izrazju ne namenjamo dovolj pozornosti. Mnoge, tudi zelo splošne in za nasa stroka, tj. izobraževanje odraslih, temeljne izraze uporabljamo površna in nekritična, zato pogosta ista vsebina, pojme in njihov pomen izražamo z različnimi izrazi. Zahteve, da jih pravilno uporabljajo, je smiselno nasloviti taka na strokovnjake in delavce v izobraževanju odraslih, pedagogiki in andragogiki kakor tudi na druge strokovnjake in vse tiste (npr. novinarji), ki jih uporabljajo v javnosti. Neustrezna in neenotna raba strokovnih izrazov lahka povzroča zmeda in nesporazume, je pa tudi zrcala šibkosti stroke. Razvijanje terminologije je zahteven proces, a ključnih strokovnih izrazih pa se je treba dogovoriti in a predlaganih trditvah doseči, kolikor je mogoče, zadovoljivo soglasje.

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

41

Vrhovski, Jan. "Šest budističnih simbolov: analiza poetične podobe Budovega razsvetljenja iz dinastije Song." Asian Studies 8, no. 1 (January 10, 2020): 237–66. http://dx.doi.org/10.4312/as.2020.8.1.237-266.

Full text

Abstract:

V članku se osredotočam na šest med seboj povezanih budističnih simbolov, ki se pojavljajo v poeziji Su Shija, uradnika in pesnika iz dinastije Song. Skozi analizo ozadja posameznih ikonografskih motivov in budističnih simbolov, ki se navezujejo na ikonografsko podobo Budovega razsvetljenja, se nam razodevajo njihove povezave z delom budističnega kanonskega izročila, ki se v fragmentih navezuje tako na prvotno izročilo kakor tudi na avtohtone elemente iz kitajske tradicije. Obravnava nastanka in rabe budističnih simbolov pa nam lahko posledično obelodani tudi način, s katerim so budistični simboli skozi stoletja postopoma vstopali v domeno splošno rabljenega pesniškega izrazja in tako sooblikovali izraznosti podob pesnikovega notranjega sveta.

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

42

Vasilyevich Kamensky, Mikhail, and Tatiana Nikolaevna Lomteva. "Humoristični učinek kot lingvistična, kulturna in pragmatična osnova za oblikovanje javnega mnenja v novinarskem diskurzu." Ars & Humanitas 12, no. 2 (December 27, 2018): 315–32. http://dx.doi.org/10.4312/ah.12.2.315-332.

Full text

Abstract:

V prispevku podajava teoretsko interpretacijo lingvističnih, kulturnih in pragmatičnih vidikov rabe humorističnih učinkov v časopisnih člankih kot sredstva za vplivanje in oblikovanje javnega mnenja o političnih zadevah. Predmet raziskave so naslovi sodobnih britanskih, ameriških, francoskih in ruskih elektronskih časopisnih člankov. Predstavljava model, ki ga je mogoče uporabiti kot osnovo za interpretacijo različnih sredstev oblikovanja javnega mnenja s humorističnimi učinki v novinarskem diskurzu v različnih jezikih in kulturah. V prispevku utemeljujeva trditev, da je izbira humorističnega jezika kot sredstva in slogovnega pripomočka, kakor ga uporabljajo časopisi v različnih jezikih, da bi vplivali na javno mnenje, odvisna od zgodovine novinarstva, specifičnih lastnosti demokracije v posamezni deželi, kjer se govori določen jezik, in avtorjevih individualnih pragmatičnih ciljev.

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

43

Vasilyevich Kamensky, Mikhail, and Tatiana Nikolaevna Lomteva. "Humoristični učinek kot lingvistična, kulturna in pragmatična osnova za oblikovanje javnega mnenja v novinarskem diskurzu." Ars & Humanitas 12, no. 2 (December 27, 2018): 315–32. http://dx.doi.org/10.4312/ars.12.2.315-332.

Full text

Abstract:

V prispevku podajava teoretsko interpretacijo lingvističnih, kulturnih in pragmatičnih vidikov rabe humorističnih učinkov v časopisnih člankih kot sredstva za vplivanje in oblikovanje javnega mnenja o političnih zadevah. Predmet raziskave so naslovi sodobnih britanskih, ameriških, francoskih in ruskih elektronskih časopisnih člankov. Predstavljava model, ki ga je mogoče uporabiti kot osnovo za interpretacijo različnih sredstev oblikovanja javnega mnenja s humorističnimi učinki v novinarskem diskurzu v različnih jezikih in kulturah. V prispevku utemeljujeva trditev, da je izbira humorističnega jezika kot sredstva in slogovnega pripomočka, kakor ga uporabljajo časopisi v različnih jezikih, da bi vplivali na javno mnenje, odvisna od zgodovine novinarstva, specifičnih lastnosti demokracije v posamezni deželi, kjer se govori določen jezik, in avtorjevih individualnih pragmatičnih ciljev.

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

44

Senegačnik, Brane. "Lukrecijev strah pred smrtjo in pred bogovi." Keria: Studia Latina et Graeca 1, no. 1-2 (December 31, 1999): 37. http://dx.doi.org/10.4312/keria.1.1-2.37-44.

Full text

Abstract:

Posebno vprašanje v Lukrecijevi poeziji predstavlja njegov odnos do smrti. Občutje strahu, ki ga vzbuja misel na smrt, občutje njene skrivnostne, vztrajne navzočnosti v srcu življenja je v njegovi veliki pesnitvi izraženo tako sugestivno, da je težko dvomiti o njegovi pristnosti. Lukrecij se kot epikurejec proti temu strahu seveda bori z vso močjo razuma, še več: izvor tega strahu neločljivo povezuje s strahom pred bogovi in njihovim zemeljskim, zlasti pa pozemeljskim kaznovanjem človeka in to celo napravi za osnovno temo svoje pesniške izpovedi in filozofije. A neka zagonetna senca noče in noče izginiti in zdi se, kakor da iz ozadja še vedno tiho, a razločno odmeva misel: Media vita in morte sumus.

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

45

Senegačnik, Brane. "Oči in slepe pege časa. O političnem / ideološkem in religioznem obzorju in terpretacije Ajshilovih Peržanov." Keria: Studia Latina et Graeca 13, no. 1 (July 24, 2011): 9. http://dx.doi.org/10.4312/keria.13.1.9-27.

Full text

Abstract:

Ajshilovi Peržani so predmet številnih interpretativnih zadreg in razhajanj, povezanih z njihovo izjemno (zgodovinsko) tematiko, pa tudi s pravim avtorjevim namenom oziroma funkcijo te drame. Branje antičnih del skozi kulturne filtre lastnega časa je sicer neizogibno in lahko tudi plodno, vendar je dejansko relevantno samo, če upošteva eno osnovnih hermenevtičnih postavk in vključuje refleksijo interpretovih lastnih izhodišč oziroma osvetljavo njihove relativnosti. Najstarejše ohranjeno delo evropske dramatike se večinoma interpretira v kulturno-političnem obzorju, kakor ga definirajo sodobni epistemični koncepti, medtem ko ostaja njegova religiozna razsežnost neopažena, čeprav je nespregledljiva ne le zaradi splošnega kultnega okvira, ki je bistveno določal izvorno »hermenevtiko« tragiških del, temveč tudi zaradi besedila samega. Tak konceptualno povzročen spregled »nespregledljivega« avtor označuje kot slepo pego časa.

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

46

Curk, Tadej. "Rokovanje z arheološko dediščino kot skupna točka arheologije in arhitekture." Ars & Humanitas 14, no. 2 (December 29, 2020): 241–52. http://dx.doi.org/10.4312/ars.14.2.241-252.

Full text

Abstract:

Arheološka dediščina nujno terja sodelovanje med arheologijo in arhitekturo, saj lahko le interdisciplinarno sodelovanje zagotovi poglobljeno raziskavo, sodobno dediščinsko interpretacijo ter posledično celostno in dolgoročno varovanje in upravljanje arheološke dediščine. Takšen postopek torej nudi kakovostnejšo obravnavo, mnogoplastne informacije, konservacijo, restavracijo in prezentacijo arheološke dediščine, česar ena ali druga veda sama ne zmore zagotoviti. Želje sodobne družbe ter uporabnikov arheološke dediščine, kakor tudi sodobni pristopi k ohranjanju in zaščiti, so pripeljali do postopnega obujanja intenzivnejšega sodelovanja med arheologi in arhitekti, kar se kaže tudi v počasnem razvoju teoretičnih temeljev za sodelovanje med obema strokama in sprejemanju nacionalnih (slovenskih) ter mednarodnih listin in priporočil o raziskavah, interpretaciji, varovanju ter prezentaciji arheološkega dediščine, ki spodbujajo sodelovanje in inkluzijo.

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

47

ŠULER, Marija. "Mandžurska politika urejanja mednarodnih odnosov s posebnim ozirom na kantonsko trgovino." Asian Studies, no. 3 (December 1, 2012): 21–52. http://dx.doi.org/10.4312/as.2012.-16.3.21-52.

Full text

Abstract:

Propad domače dinastije Ming sredi sedemnajstega stoletja predstavlja pomembno zgodovinsko prelomnico na razvojni poti Kitajske. Prenos in konsolidacija dinastične oblasti v rokah tujih, mandžurskih zavojevalcev sta sovpadala z vse večjo prisotnostjo zahodnoevropskih trgovcev, misijonarjev in raziskovalcev, ki so na Kitajsko prihajali po morju, kakor tudi s kopenskim prodiranjem Rusov proti obalam Tihega oceana. Eni in drugi so prinašali znamenja nekih drugih civilizacij, ki pa so onkraj zidu trčila ob tradicionalne nazore o superiornosti in samozadostnosti kitajske države. Pričujoči članek spremlja razvoj ustreznih direktiv in praks, ki jih je glede urejanja meddržavnih političnih in trgovinskih odnosov formulirala osrednja mandžurska oblast, in ki so vsekakor pomembno vplivale tudi na vzpon in propad sistema kantonske trgovine.

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

48

CULIBERG, Luka. "Japonski jezik med nacijo in imperijem: Tokieda Motoki in aporija nacionalnega jezika." Asian Studies 3, no. 1 (July 24, 2015): 225–40. http://dx.doi.org/10.4312/as.2015.3.1.225-240.

Full text

Abstract:

Predvsem strukturalistična veja jezikoslovja je poskušala zavreči vse jeziku na videz zunanje aspekte in se mu posvetiti v njegovi »čisti« ali abstraktni pojavnosti. Na drugi strani so se vzpostavile tudi jezikoslovne smeri, ki so jezik poskušale razumeti z vidika družbenega konteksta. Vendar pa jezik tako v strukturalnem jezikoslovju kakor v družbeno naravnanih jezikoslovnih teorijah lahko ostane ideološki pojem, če te teorije ne razvijejo tudi ustrezne kritike družbe oziroma družbenih odnosov, iz katerih izhajajo vsakokratne predstave o jeziku oziroma jezikovni praksi. V pričujoči razpravi pokažemo ta ideološki spregled na primeru jezikoslovnih razmišljanj Tokiede Motokija (時枝誠記1900–1967), ki je s svojo jezikoslovno teorijo utemeljeval kolonialno jezikovno politiko Japonskega imperija na Tajvanu in v Koreji.

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

49

Brečko, Daniela. "Izobraževanje in razvoj kariere." Andragoška spoznanja 6, no. 3 (December 1, 2000): 28–36. http://dx.doi.org/10.4312/as.6.3.28-36.

Full text

Abstract:

Avtorica je v prispevku predstavila štiri ključna področja, ki bi jih morali upoštevati pri razvoju kariere na novo zaposlenih, to so posameznik, zaposleni, organizacija in delovne naloge. Vsako izmed naštetih področij obsega še tri podpodročja ali učne naloge, kakor jih imenuje avtorica, iz katerih moramo črpati učne vsebine za izobraževalni načrt na novo zaposlenih. V prispevku opozarja tudi, da je veliko vsebin takšnih, ki jih lahko določi in izvede le delovna organizacija sama, in da upoštevanje tega modela sicer prinaša izobraževalnim organizacijam nove priložnosti, a hkrati tudi omejitve. Proti koncu prispevka opozori tudi, da bi morali biti takšni ali drugačni programi razvoja kariere tudi del šolskega kurikuluma, vsaj v zaključnih letnikih oziroma pred vstopom v delovno organizacijo.

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

50

Maver, Aleš. "Peržani in Hermanova bitka: dva vojaška spopada na odru." Keria: Studia Latina et Graeca 13, no. 1 (July 24, 2011): 41. http://dx.doi.org/10.4312/keria.13.1.41-52.

Full text

Abstract:

Prispevek skuša potegniti vzporednice med dvema dramama, v ospredju katerih sta zgodovinski bitki, med Ajshilovimi Peržani in Hermanovo bitko Heinricha von Kleista. V večjem delu je primerjava smiselna le, če Kleistovo besedilo razumemo kot prispodobo za francosko-pruski vojaški spopad v začetku 19. stoletja, kakor se pogosto domneva. Če je temu tako, obstajajo med dramama tako zanimive podobnosti kot osupljive razlike. Peržani poudarjajo različen odnos do svobode in sužnosti pri Grkih in Perzijcih, vendar se izognejo vsakemu namigu na kolektivno perzijsko krivdo za katastrofalni poraz. Hermanova bitka po drugi strain preseneča s črno-belo logiko, ki jo izraža predvsem naslovni junak. Vendar položaj drame kot velikega domoljubnega besedila postavlja pod vprašaj dejstvo, da njegovega stališča nikakor ne gre izenačevati s tistim Kleista samega.

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

We offer discounts on all premium plans for authors whose works are included in thematic literature selections. Contact us to get a unique promo code!