Log in

Relevant bibliographies by topics / Kulturell identitet / Journal articles

To see the other types of publications on this topic, follow the link: Kulturell identitet.

Journal articles on the topic 'Kulturell identitet'

Author: Grafiati

Published: 4 June 2021

Last updated: 11 February 2022

Create a spot-on reference in APA, MLA, Chicago, Harvard, and other styles

Select a source type:

Consult the top 50 journal articles for your research on the topic 'Kulturell identitet.'

Next to every source in the list of references, there is an 'Add to bibliography' button. Press on it, and we will generate automatically the bibliographic reference to the chosen work in the citation style you need: APA, MLA, Harvard, Chicago, Vancouver, etc.

You can also download the full text of the academic publication as pdf and read online its abstract whenever available in the metadata.

Browse journal articles on a wide variety of disciplines and organise your bibliography correctly.

1

Palej, Agnieszka. "Polnische Einwanderer in der österreichischen Literatur: Einige Bemerkungen über die österreichisch-polnischen literarischen Verwandtschaften im 21. Jahrhundert." Studia Germanica Posnaniensia, no. 40 (June 15, 2019): 75–86. http://dx.doi.org/10.14746/sgp.2019.40.07.

Full text

Abstract:

Österreich blickt auf eine lange Literaturgeschichte mit inter/transkultureller Prägung zurück. Viele der österreichischen Autoren sind Grenzgänger zwischen den Kulturen, ihre interkulturelle Bindung verleiht ihnen eine „brückenschlagende“ Funktion: Die literarischen Texte von Autoren mit Migrationshintergrund bilden heute einen festen Bestandteil der österreichischen Gegenwartsliteratur und sie geben der österreichischen Literatur literarisch und ästhetisch interessante Impulse. Viele von ihnen wollen sich unter neuen kulturellen Bedingungen, in einer anderen Umwelt durchsetzen, sich im Kulturkreis der neuen Heimat positionieren oder vielleicht sogar ihre kulturelle Identität neu entwerfen. In ihren Texten kann man neben Thematisierungen eines Zustands der kultureller Verpflanzung und Neuverortung auch der Auseinandersetzung mit Fragen der nationalen und kulturellen Identität finden. In dem Beitrag wird der Frage nachgegangen, mit welchen Identitätsentwürfen der Leser in den Texten von einem inzwischen im deutschsprachigen Literaturbetrieb etablierten Autor mit Migrationshintergrund konfrontiert wird: Gegenstand der Analyse bilden ausgewählte Texte von Radek Knapp, einem literarischen „Brückenbauer“ des polnisch-österreichischen Kulturraums. Die ausgewählten literarischen Texte Knapps werden daraufhin befragt, wie (und ob) die dargestellten Figuren ihre Identität herstellen oder bewahren sowie wie Radek Knapp auf das „Österreichische“ ein bzw. mit dem „Österreichischen“ umgeht.

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

2

Schönhärl, Korinna. "„Wie tief der kern dieses Volkes dem antiken wesen verwandt ist“ „Cultural Brokers“ und ihre Strategien zur Vermittlung des Unbekannten." Historische Zeitschrift 310, no. 2 (April 1, 2020): 285–305. http://dx.doi.org/10.1515/hzhz-2020-0009.

Full text

Abstract:

ZusammenfassungDer vorliegende Aufsatz fragt nach Strategien kultureller Vermittler, den bei der Erstbegegnung mit einer fremden Kultur eintretenden Schock zu verarbeiten und die kulturellen Differenzen neu zu semantisieren und sinnhaft zu deuten. Er greift drei geografisch und chronologisch weit auseinanderliegende Fallbeispiele von kulturellen Vermittlern auf, die vor dem Hintergrund ihres umfassenden antiken Bildungswissens versuchten, die Fremde als „lebende Antike“ zu interpretieren: Missionare in Neuspanien im 16. und 17. Jahrhundert, einen Griechenlandreisenden der 1830er und einen Japanreisenden der 1930er Jahre. Der analysierte Vermittlungsprozess wird als „doppelte Allelopoiese“ beschrieben: die brokers stilisierten einerseits die Antike als zwar weit zurückliegenden, aber essentiellen Teil ihrer eigenen kulturellen Identität; sie parallelisierten andererseits die fremde Lebenswelt, mit der sie konfrontiert wurden, mit eben dieser Antike; in einem (nur analytisch zu isolierenden) dritten Schritt konnten sie so Parallelen zwischen der Fremde und dem Eigenen hervorheben und wechselseitige kulturelle Aneignungen (Transformationen) einleiten und rechtfertigen. Der Artikel schlägt eine weitere Ausarbeitung der „doppelten Allelopoiese“ als analytisches Instrument für die Erforschung der cultural brokers vor.

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

3

Visočnik, Nataša. "Percepcije telesnosti in prostora v okviru procesov identifikacij na Japonskem." Asian Studies, no. 2 (December 1, 2010): 129–46. http://dx.doi.org/10.4312/as.2010.14.2.129-146.

Full text

Abstract:

Pričujoč prispevek je nekoliko spremenjen izsek iz doktorske disertacije z naslovom Hiša kot prostor identitete; oblikovanje bivalne kulture in percepcije telesnosti na Japonskem: primer mesto Kanazawa. Obravnava oblikovanje identitet kot proces identifikacije, ki je prostorsko situiran proces, in se osredotoča na eno izmed metafor prostora, in sicer na telo in na njegovo gibanje in percepcijo. Telesenje je namreč proces v katerem skozi gibanje nastaja prostor v okviru socializacije in učenje telesa. Pri ustvarjanju prostora se izoblikujejo določeni občutki, ki so pomembni za posameznikovo identiteto. Eden izmed prostorov, ki ustvarjajo močne občutke pripadnosti nekemu kraju, je tudi bivalno okolje.

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

4

Kardum, Tomislav. "Ideološki pogledi Milana Šufflaya." Journal of contemporary history 52, no. 3 (November 19, 2020): 899–932. http://dx.doi.org/10.22586/csp.v52i3.10804.

Full text

Abstract:

Rad nastoji uklopiti ideološke poglede Milana Šufflaya u širi europski kontekst antimodernističkih i antiprosvjetiteljskih tendencija. S time je povezan i Šufflayev pogled na hrvatsku naciju i hrvatski nacionalni identitet. U radu se razmatraju i Šufflayeva geopolitička promišljanja. Šufflay je kritičar modernoga svijeta i njegovih manifestacija, zastupnik je organskoga nacionalizma, a hrvatski nacionalni identitet konstruira nasuprot jugoslavenskom, ističući važnost povijesnoga pamćenja, kulture, geografije i rase pri oblikovanju nacije, a marginalizirajući značenje jezika. Isticat će katoličku vjersku pripadnost Hrvata i pripadnost zapadnoj civilizaciji kao temeljne značajke hrvatskoga nacionalnog identiteta.

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

5

Kuzmanović, Zorica. "Problem kulturnog identiteta u savremenoj arheološkoj praksi." Issues in Ethnology and Anthropology 6, no. 3 (September 5, 2011): 595–606. http://dx.doi.org/10.21301/eap.v6i3.3.

Full text

Abstract:

Višedecenijsko preispitivanje koncepta kulture u arheologiji usmereno je na pokušaj da se prevaziđe tradicionalni, kulturnoistorijski koncept po kome se kultura razume kao relativno stabilan i homogen sistem vrednosti karakterističan za određenu grupu, odnosno zajednicu ljudi. Praksa kulturnog klasifikovanja artefakata, bazirana na pretpostavci da ljudi koje povezuje izrada i upotreba stilski ujednačene materijalne kulture čine grupu sa osećanjem zajedničkog identiteta, kritikuje se kao odraz etnocentrične projekcije savremene ideje o kulturnom identitetu. Uprkos brojnim kritikama ovakvog koncepta, koje se pod uticajem različitih teorijskih pravaca razvijaju počev od šezdesetih godina na ovamo, čini se da implicitna pretpostavka o zajedničkom kulturnom identitetu grupe ljudi koju povezuje zajednička materijalna kultura i dalje opstaje. Štaviše, pokušaj da se, kao odgovor na pomenute kritike, ponudi jedna multikulturna interpretacija prošlosti preti da iznova rehabilituje koncept kulture koji arheologija pokušava da napusti decenijama unazad.

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

6

Fox, Elizabeth. "Kulturel afhængighed: tre dimensioner." MedieKultur: Journal of media and communication research 10 (September 1, 1994): 7. http://dx.doi.org/10.7146/mediekultur.v10i0.991.

Full text

Abstract:

Begrebet kulturel afhængighed har altid spillet en stor rolle i den latin- amerikanske mediedebat og -politik. Elisabeth Fox diskuterer begre- bet både fra den praktiske side, mediepolitikken, og fra den teoretiske, udvikling af nye begreber om sammenhængen mellem kultur og øko- nomi. Hun viser, hvordan mediepolitikken på det latinamerikanske kontinent har udviklet sig gennem de sidste 30 år: De socialistiske regeringers forsøg i 60´erne og 70´erne på at beskytte den nationale kulturelle identitet gennem statsstyring af medierne. Militærregimernes brug af TV til propagandaformål. 80´ernes ekspansion i den privateje- de latinamerikanske medieindustri med stor eksport af telenovelaer og endelig 90´ernes privatiseringsbølge. Til slut i artiklen beskrives nogle af de nye teorier og begreber om kulturel afhængighed, der er udviklet i Latinamerika de sidste år. Artiklen er en redigeret udgave af et paper præsenteret på IAMCRs konference i Guarujá, Brasilien, august 1992 og udgivet i tidsskriftet Chasqui i 1993 i en redigeret udgave.

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

7

Palej, Agnieszka. "Zu Hause in der deutschen Sprache: Zweisprachigkeit und Sprachmischungen in den Texten von Radek Knapp." Studia Germanica Posnaniensia, no. 40 (June 15, 2019): 139–48. http://dx.doi.org/10.14746/sgp.2019.40.12.

Full text

Abstract:

Die Schriftsteller mit dem sog. Migrationshintergrund gehören zu denjenigen Menschen, die als Migranten einen einschneidenden Kultur- und auch Sprachwechsel hinter sich haben und deren Lebenslauf durch diesen Wechsel zwischen Sprachen und Lebensformen geprägt ist. Die neue Sprache ermöglicht den Zugang zu einer neuen, anderen Kultur, somit auch den Zugang zu einer neuen kulturellen Identität sowie – last but not least – zu einem neuen Lesepublikum, was im Falle des literarischen Schaffens doch von entscheidender Bedeutung sein kann, weil die Schriftsteller sich absichtlich für einen neuen Adressatenkreis entscheiden. Obwohl man meist in der Sprache den wichtigsten Identitätsmarker sieht und anerkennt, begründet das Deutsche als literarisches Ausdrucks- und Publikationsmedium im Falle der transkulturellen Schriftsteller keine homogenen nationalen Identitäten, sondern erfüllt die Funktion eines Transitraumes, einer-zone, eines transkulturellen Raumes der gegenseitigen Durchdringung und Verflechtung des Kulturellen sowie der Transformation nationaler Zugehörigkeiten und der kulturellen Identität. In den Texten der Migrantenautoren spiegelt sich die Bedeutung des Umgangs mit zwei Sprachen wider, weil die Zweisprachigkeit von Migranten – oft im Zusammenhang mit dem Thema der kulturellen Identität – in der Migrantenliteratur eine Rolle spielt. Die Schriftsteller versuchen, ihre eigene Zweisprachigkeit in die Texte einzubringen, in denen häufig beide Kulturen und Sprachen koexistieren. Im Referat werden ausgewählte Texte von dem polnisch-österreichischen Schriftsteller Radek Knapp einer Analyse unterzogen. Der Beitrag geht der Frage nach, wo und wie sich die Zweisprachigkeit und Sprachmischungen in den einzelnen Texten Knapps manifestieren.

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

8

Peric, Miodrag. "FOLKLOR-MUZIKA I IGRE VLAHA SEVEROISTOČNE SRBIJE." Politička revija 66, no. 4/2020 (January 5, 2021): 385–95. http://dx.doi.org/10.22182/pr.6642020.17.

Full text

Abstract:

Autor u članku zastupa stav da je muzički folklor Vlaha bitan deo nacionalnog identiteta i tradicije Vlaha u Srbiji. Zbog specifičnih oblika vlaške muzičke tradicije, vedrih, temperamentnih, razuzdanih vlaških igara, Vlasi severoistočne Srbije su poznati po veoma originalnom folkloru raznovrsnih izražajnih oblika. Vlaški muzički folklor je deo tradicionalne kulture Vlaha severoistočne Srbije u koji su utkani i mnogi sadržaji koji se odnose na kolektivni vlaški etnički identitet. Folklor-muzika i igre Vlaha severoistočne Srbije je jedinstven u Evropi.

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

9

VLAŠKI, STANKO. "OSLOBAĐANJE KULTURE U FIHTEOVOJ FILOZOFIJI." ARHE 11, no. 22 (November 26, 2015): 71. http://dx.doi.org/10.19090/arhe.2014.22.71-87.

Full text

Abstract:

U Fihteovim jenskim <em>Predavanjima o određenju naučnika </em>kultura je pojmljena kao sredstvo čovekovog identiteta. Kompleksnost takvog određenja ogleda se najpre u tome što Fihte kulturu razume istovremeno kao oslobađajući proces čovekovog sticanja sposobnosti da pod vlast uma dovede sve što um već nije podvlastio i kao stečeni stepen te sposobnosti koji je činjeničko stanje čovekovog povesnog trenutka. Čovekov identitet, kao njegovu potpunu saglasnost sa sobom, Fihte misli kao moralno delanje. Kultura koja se podređuje moralnoj slobodi jedina je koja je slobodna od svih empirijskih ciljeva i zbog toga se opire sopstvenom svođenju na sklop naučnih, umetničkih, religijskih, jezičkih i istorijskih činjenica. Autor Fihteovo poimanje kulture tematizuje u širem kontekstu filozofovog ranog <em>učenja o znanosti</em>, dok uvodno i zaključno razmatranje pokušavaju da ukažu na elemente poznijeg Fihteovog razumevanja kulture koji predstavljaju ograničenja preduzetog procesa oslobađanja ljudske kulture.

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

10

Novina, Marina. "Obrazovanje i evangelizacija." Nova prisutnost XVII, no. 1 (March 24, 2019): 111–24. http://dx.doi.org/10.31192/np.17.1.7.

Full text

Abstract:

Cilj je ovoga rada istaknuti ulogu i značenje obrazovanja kao jednog od oblika evangelizacije. Štoviše, detaljnijim uvidom u proces obrazovanja, odnos obrazovanja i kulture, te mjesta obrazovanja u društveno-političkom kontekstu ovo istraživanje dovodi do zaključka da su obrazovanje i evangelizacija dva moćna i neodvojiva procesa oblikovanja identiteta osobe jer svaka informacija ujedno je i formacija. Stoga možemo govoriti o nužnosti zauzetog sudjelovanja Crkve u odgojno-obrazovnim procesima i njegovu kreiranju. Briga za istinu i upoznavanje čovjeka s istinom o njegovu podrijetlu, dostojanstvu, pravima i odgovornostima, Crkvu čini odgovornom za informaciju koja ima moć transformacije, tj. oblikovanja čovjekova identiteta i lica. Briga za istinu implicira brigu za informaciju, srž je procesa evangelizacije i brige za čovjeka, njegov identitet i lice i put Crkve koji ona nikada ne smije napustiti.

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

11

Achleitner, Franz. "Medien und kulturelle Identität." MedienJournal 4, no. 3 (May 8, 2017): 16–17. http://dx.doi.org/10.24989/medienjournal.v4i3.1152.

Full text

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

12

Steinbrenner, Jakob. "Artefakte und kulturelle Identität." Zeitschrift für philosophische Forschung 70, no. 2 (June 20, 2016): 189–211. http://dx.doi.org/10.3196/004433016819209992.

Full text

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

13

Wägenbaur, Thomas. "Kulturelle Identität oder Hybridität?" Zeitschrift für Literaturwissenschaft und Linguistik 25, no. 1 (March 1995): 22–47. http://dx.doi.org/10.1007/bf03377216.

Full text

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

14

Weissmann, Regina, and Joachim Thomas. "Facetten kultureller Identität." Konfliktdynamik 7, no. 1 (2018): 50–59. http://dx.doi.org/10.21706/kd-7-1-50.

Full text

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

15

Grabowski, Joachim, Ewald Kiel, and Swantje Heidecke. "Quizshow-Wissen und kulturelle Identität." Bildung und Erziehung 62, no. 3 (September 2009): 345–60. http://dx.doi.org/10.7788/bue.2009.62.3.345.

Full text

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

16

Polke, Christian. "Über Kulturelle Und Nationale Identität." Zeitschrift für Evangelische Ethik 62, no. 4 (October 1, 2018): 244–47. http://dx.doi.org/10.14315/zee-2018-620403.

Full text

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

17

Klein, Susanne. "Kulturelle Identität: Konstruktionen und Krisen." Informationen Deutsch als Fremdsprache 32, no. 2-3 (June 1, 2005): 203–5. http://dx.doi.org/10.1515/infodaf-2005-2-346.

Full text

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

18

Müller, Hansruedi, and Marion Thiem. "Tourism and cultural identity tourisme et identite culturelle tourismus und kulturelle identität: Cultural identity." Tourist Review 50, no. 4 (April 1995): 14–19. http://dx.doi.org/10.1108/eb058203.

Full text

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

19

Meier Carlsen, Erik. "Tibet: Nationalisme blokerer for kulturel identitet." Udenrigs, no. 1 (March 1, 2008): 48–53. http://dx.doi.org/10.7146/udenrigs.v0i1.119462.

Full text

Abstract:

Urealistiske forestillinger om ‘nationalitet’ og ‘demokrati’ i moderne vestlig forstand blokerer for at opretholde tibetansk kulturs vitalitet og for dens mulighed for – på egne præmisser – at forny sig i takt med den kinesiske folkerepublik.

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

20

Funk, Eva. "„Ernsthafte Philosophie oder Kniefall vor dem Nichts?“." Zeitschrift für Religionswissenschaft 19, no. 1-2 (July 1, 2020): 148–86. http://dx.doi.org/10.1515/zfr-2011-0004.

Full text

Abstract:

ZusammenfassungDer folgende Beitrag präsentiert Ergebnisse einer qualitativen Studie, welche sich der Rekonstruktion gegenwärtiger Rezeptionsprozesse bezüglich Lehren und Praktiken des tibetischen Buddhismus sowie seiner Vertreter und Vertreterinnen in der Schweizer Öffentlichkeit ab Mitte der 1990er Jahre widmete. Anhand der Untersuchung gesellschaftlicher Diskurse über den tibetischen Buddhismus wird auf der Grundlage einer diskurstheoretischen Forschungsperspektive die Frage nach der gesellschaftlichen Konstruktion, Repräsentation und (Re-)Produktion kulturell-religiöser Differenz thematisiert. Im Rahmen der öffentlichen Rezeption und medialen Repräsentation des tibetischen Buddhismus bildet sich dabei eine verstärkte (wenn auch implizite) Auseinandersetzung mit der eigenen Religiosität, mit Vorstellungen der eigenen kulturellen und nationalen Identität sowie kollektiven Wertvorstellungen der Schweizer Gesellschaft ab. Insgesamt zeigt sich, dass das Diskursfeld über tibetischen Buddhismus in der Schweiz von gegenläufigen Tendenzen geprägt ist: So steht den dominant in Erscheinung tretenden positiv bewertenden Topoi, die als Elemente eines bestehenden Wissensrepertoires über Tibet, Tibeter und „die Weltreligion Buddhismus“ gelten können und selbstverständlich reproduziert werden, eine multidimensionale Dekonstruktion dieser Topoi entgegen, welche jedoch über eine weitaus geringere Reichweite bezüglich einer sich in öffentlich ausgetragenen sozialen Debatten und gesellschaftlichen Handlungsmustern manifestierenden Fremdheits- bzw. Differenzkonstruktion verfügt.

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

21

Dananjaya, Ida Bagus Made Satya Wira. "Politik Identitas Di Tengah Dualisme Kultural." Jurnal Ilmiah Cakrawarti 1, no. 1 (July 7, 2020): 49–53. http://dx.doi.org/10.47532/jic.v1i1.108.

Full text

Abstract:

Identitas merupakan hal yang sangat penting bagi suatu Negara. Identitas tidak pernah diciptakan dalam ruang kosong, identitas tidak hanya terberi tetapi juga menjadi, selalu dikosntruksi, didekonstruksi dan direkonstruksi secara terus menerus tidak berkesudahan, terlebih dijaman global yang juga disebut bersifat dualisme kultural, sehingga identitas juga disebut proyek kebudayaan Tulisan ini menyajikan konstruksi identitas sebagai langkah politis di tengah dualisme kultural.

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

22

Häberle, Peter. "Verfassungsrechtliche Aspekte der kulturellen Identität." Jahrbuch des öffentlichen Rechts der Gegenwart. Neue Folge 55, no. 1 (2007): 317. http://dx.doi.org/10.1628/joer-2007-0014.

Full text

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

23

Kuster Kopač, Helena. "Lokale Charakteristika Im gebrauch von Stilelementen – Störfaktor in der globalisierten Fachkommunikation?" Linguistica 59, no. 1 (October 18, 2019): 175–85. http://dx.doi.org/10.4312/linguistica.59.1.175-185.

Full text

Abstract:

In der Fachkommunikation hohen Spezialisierungsgrades zeigen sich auf globaler Ebene Optimierungstendenzen, d. h. Tendenzen zu einem schnelleren und effizienteren Informations- bzw. Wissenstransfer. Globalisierte Konventionen in der Fachtextproduktion zeigen sich u. a. auch im Gebrauch sprachlicher Stilelemente, die einer ökonomisierten Kommunikation dienen sollen. Toleranz im Einsatz lokaler Charakteristika primärer kultureller Systeme wird in der sprachwissenschaftlichen, translationswissenschaftlichen und soziokulturellen Theorie und in der Praxis unterschiedlich aufgefasst und bewertet. Der vorliegende Beitrag fokussiert sich auf die wesentlichen Argumente, die in der Zeit einer fortschreitenden digitalen Fachkommunikation die Bedeutung lokaler Sprachcharakteristika hervorheben. Als vorteilhaft erweisen sich Letztere in den folgenden Aspekten: Sie tragen zur Personalisierung der Fach(sprach)lichkeit hohen Grades bei; das Erhalten stilistischer Eigenschaften des primären kulturellen Systems stärkt die kognitive Identität eines Sprach- und Kulturraums. Nicht zuletzt tragen lokale fachliche Denkstile auch zum Schaffen eines globalen Fachdenkmusters bei, indem die Interkulturalität, die sich im Prozess des Fachübersetzens herausbildet, im inhaltlichen Sinne den Wissens- und Informationstransfer ermöglicht.

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

24

Olsen, Martin Mohr. "Færøernes Universitet: Fra nationsbygning til nationsbranding." Økonomi & Politik 93, no. 4 (December 15, 2020): 86–101. http://dx.doi.org/10.7146/okonomi-og-politik.v93i4.123463.

Full text

Abstract:

Færøernes Universitet står i 2020 ved en skillevej. Denne artikel leder læseren igennem Fróðskaparsetur Føroyas tidlige historie, udvikling fra et akademi i 1960’erne til dannelsen af Færøernes Universitet i 1987, universitetsreform i 2008 og rektorskifte i 2019. Artiklen kortlægger, hvordan man er gået fra en meget stærk og succesfuld organisatorisk identitet med fokus på nationsforberedelse, nationsbygning og kulturel autonomi til en organisatorisk svækket og splittet institution uden et overordnet fælles mål. Artiklen peger på halvfemsernes økonomiske krise og skiftet fra akademi til universitet som værende afgørende for tabet af både en fælles organisatorisk og institutionel identitet. For igen at gøre sig gældende og relevant i et samfund i eksplosiv udvikling er det afgørende, at Færøernes Universitet på ny udvikler en organisatorisk fælles identitet.

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

25

Mitter, Wolfgang, and Botho von Kopp. "Nationale Loyalität und kulturelle Identität im Konflikt." Bildung und Erziehung 46, no. 4 (December 1993): 369–74. http://dx.doi.org/10.7788/bue.1993.46.4.369.

Full text

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

26

Bardt, Ulrike. "François Jullien: Es gibt keine kulturelle Identität." Philosophischer Literaturanzeiger 71, no. 1 (March 15, 2018): 51–56. http://dx.doi.org/10.3196/219458451771192.

Full text

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

27

Rögl, Heinz, and Felicitas Römer. "Industriell‐kulturelle Identität ‐traditionelle oder neue Muster?" Innovation: The European Journal of Social Science Research 1, no. 4-5 (December 1988): 765–75. http://dx.doi.org/10.1080/13511610.1988.9968147.

Full text

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

28

Tortzen, Anne. "Unge, musik og radio." MedieKultur: Journal of media and communication research 8, no. 18 (August 29, 1992): 12. http://dx.doi.org/10.7146/mediekultur.v8i18.926.

Full text

Abstract:

Mens unges brug af billedmedier har fået megen opmærksomhed de senere år, er radioen blevet overset. Radioen er for de unge først og fremmest et musikmedie og er som sådan et af de vigtigste medier i de unges liv. Danmarks Radios Medieforsknings afdeling har gennem en kvalitativ analyse af de 16-19 åriges brug af radio, set i sammenhæng med uddannelse og musiksmag. For de unge bærer radioen både musikken og andre kulturelle signaler: Programværternes roller, præ- sentationsformerne osv.. Derfor kan musik og radio betragtes som en vigtig del af det kulturelle rum, hvor unge bearbejder hverdagslivets erfaringer og udtrykker deres identitet.

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

29

Schmidt, Friedhelm. "Karl Hölz, Das Fremde, das Eigene, das Andere. Die Inszenierung kultureller und geschlechtlicher Identität in Lateinamerika. Erich Schmidt Verlag, Berlin, 1998; 248 pp." Nueva Revista de Filología Hispánica (NRFH) 48, no. 1 (January 1, 2000): 132–34. http://dx.doi.org/10.24201/nrfh.v48i1.2606.

Full text

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

30

Wardekker, Willem L., and Siebren Miedema. "Identität, kultureller Wandel und religiöse Erziehung." Zeitschrift für Pädagogik und Theologie 58, no. 1 (March 1, 2006): 9–21. http://dx.doi.org/10.1515/zpt-2006-0103.

Full text

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

31

Schlötterer, Reinhold. "Griechische Volksmusik und kulturelle Identität am Ausgang der 400-jährigen Osmanenherrschaft." Die Musikforschung 60, no. 3 (September 22, 2021): 230–43. http://dx.doi.org/10.52412/mf.2007.h3.540.

Full text

Abstract:

Konstitutiv für die Identität des griechischen Volkes ist der Freiheitskampf gegen die Türken, der sich auch im Volkslied niedergeschlagen hat. Hier treffen genuin griechisches musikalisches Material und westliche Einflüsse aufeinander. bms online (Schöner, Oliver)

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

32

Prvulovic, Vladimir. "DOBROVOLjNA ASIMILACIJA SRBA ?" Nacionalni interes 40, no. 2/2021 (August 4, 2021): 135–53. http://dx.doi.org/10.22182/ni.4022021.6.

Full text

Abstract:

Posle svih nepravdi koje su međunarodni faktori, pre svega ratni neprijatelji, ali i kasniji mirotvorci, učinili srpskom narodu u dva svetska rata, u planiranom razbijanju SFRJ – medijskom harangom, sankcijama i agresijom NATO na SRJ i Srbiju, jasno je da tada, pa ni danas nije bilo lako biti Srbin. Sigurno je rizično javno se tako deklarisati u svetu koji je Srbe svrstao u „loše momke“, a posebno je to teško našim iseljenicima u zemljama sa dominantnim antisrpskim stvavovima. Zato se mnogi naši iseljenici, iz egzistencijalnih, pre svega ekonomskih razloga, ustežu da izraze svoje srpsko poreklo i identitet. Ako moraju, radije ističu da su Jugosloveni. Za razliku od njih, pripadnici bivših jugoslovenskih naroda, razbijanjem Jugoslavije uz pomoć zapadnih zemalja u koje su se kasnije iselili, ponosito ističu svoju novu državnost, odričući se srpske prošlosti, istorije i kulture i distancirajući se od svega što je srpsko. Sve to, pokazali su podaci iz poslednjeg popisa stanovništva u SAD 2011, koji nam daje neverovatne statističke podatke. U SAD ima duplo više Jugoslovena, a od Srba više Hrvata, Slovenaca, pa čak i Albanaca. To je činjenica koja ukazuje da se na duži rok, posebno u drugoj i trećoj generaciji naših ljudi u rasejanju, radi o nekoj vrsti dobrovoljne asimilacije, uz postepeni gubitak srpskog nacionalnog i kulturnog identiteta. Srbija, kao zemlja matica i Srpska pravoslavna crkva, bi morale da preduzmu državničke i verske, obrazovne, međunarodno pravne mere, za ohrabrivanje i zaštitu naših ljudi u rasejanju da sačuvaju svoj srpski identitet i prenose ga na nove generacije svojih potomaka. Inače će polako, ali sigurno čak i statistički nestati.

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

33

Renault, Marina. "Identität als Strategie." arbeitstitel | Forum für Leipziger Promovierende 4, no. 1 (June 12, 2012): 52–54. http://dx.doi.org/10.36258/aflp.v4i1.3247.

Full text

Abstract:

Die weltweite Vernetzung der Medien hat sich zu einem sehr wichtigen Mittel für die Konstruktion von Identitätsprojekten entwickelt und den Aufbau und Abbau von kulturellen Identitäten ermöglicht. Das Forschungsprojekt befasst sich mit den Präsentationsformen von nationalen Staaten, die sich durch Werbung profilieren, um ihre Tourismusindustrie zu fördern bzw. um ein positives internationales Bild zu gestalten.

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

34

Sigalingging, Hendra. "Politik Identitas Etnis Batak Toba dalam Novel Bulan Lebam di Tepian Toba Karya Sihar Ramses Simatupang." Deiksis : Jurnal Pendidikan Bahasa dan Sastra Indonesia 7, no. 1 (April 8, 2020): 1. http://dx.doi.org/10.33603/deiksis.v7i1.2729.

Full text

Abstract:

Abstrak. Artikel ini merupakan hasil analisis politik identitas dalam konteks masyarakat Batak Toba. Objek kajian penelitian ini dikhususkan pada politik identitas etnis Batak dalam novel Bulan Lebam di Tepian Toba karya Sihar Ramses Simatupang. Penulis mengumpulkan data yang ada dalam novel lalu melakukan analisis isi dengan pendekatan identitas kultural Stuart Hall. Dalam penelitian ini, penulis menggunakan dua konsep yang ditawarkan oleh Stuart Hall, yaitu representasi dan identitas etnis atau kultural. Dari pembahasan yang dilakukan, maka ada dua hasil penelitian ini. Pertama, representasi identitas etnis Batak dalam novel ini memiliki sisi esensialis. Novel ini merepresentasikan persoalan-persoalan yang hadir dalam kehadiran Pabrik kertas Indorayon di Tanah Batak. Tidak berhenti di situ saja, novel ini pun mengkonstruksi identitas Batak dengan menawarkan alternatif identitas etnis Batak yang lebih positif. Kedua, persoalan tanah dan konstruksi identitas etnis Batak yang dibangun oleh novel atau pengarangnya adalah identitas manusia Batak yang ajakan untuk kembali pada nilai-nilai tradisi Batak yang sudah ada. Hal ini ditambah dengan pengembangan pola pikir kritis yang dapat meningkatkan posisi tawar manusia Batak dalam menghadapi wacana Pabrik kertas. Selain itu, keterlibatan dalam bidang politik menjadi tawaran pengarang dalam politisasi identitas etnis Batak Toba agar dapat membentuk wacana bandingan berhadapan dengan wacana pabrik kertas.Â Kata kunci: representasi, politik identitas, identitas etnis

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

35

Suryandari, Nikmah. "EKSISTENSI IDENTITAS KULTURAL DI TENGAH MASYARAKAT MULTIKULTUR DAN DESAKAN BUDAYA GLOBAL." Jurnal Komunikasi 11, no. 1 (March 9, 2017): 21. http://dx.doi.org/10.21107/ilkom.v11i1.2832.

Full text

Abstract:

<p>ABSTRAK</p><p><br />Indonesia dikenal sebagai negara multikultural dengan keberagaman budaya yang dimilikinya.<br />Keberagaman tersebut terlihat dari perbedaan bahasa, etnis dan keyakinan agama. Situasi seperti<br />ini memang berpotensial bagi terjadinya konflik, karena masyarakat terbagai ke dalam kelompokkelompok<br />bersadarkan identitas kultural mereka. Namun sebenarnya di sisi yang lain, kemajemukan<br />budaya dengan identitas kultural yang dimiliki masing-masing etnis, merupakan kekayaan bangsa<br />yang sangat bernilai apalagi di tengah desakan budaya global. Identitas nasional adalah cara untuk<br />menyatukan keberagaman budaya.</p>

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

36

Goda, Regina. "Fragmentierte Identität." Initium, no. 1 (May 13, 2019): 317–30. http://dx.doi.org/10.33934/initium.2019.1.10.

Full text

Abstract:

Die Studie befasst sich damit, wie die Identität einer Person konstruiert wird und welche Aspekte in ihrer Fragmentierung Bedeutung haben. Im Mittelpunkt der Untersuchung steht der Debütroman „Der lange Gang über die Stationen“ (2008) des österreichischen Gegenwartsautors Reinhard Kaiser-Mühlecker, dessen Protagonist, Theodor in einer Umwelt lebt, die seine Lebensform und seine Möglichkeiten eingrenzt. Die Arbeit beschäftigt sich mit jenen Faktoren, die die soziale und kollektive Identität bestimmen. Es werden die zwischenmenschlichen Beziehungen hervorgehoben, die die Rollen und Erwartungen vorschreiben, denen Theodor entsprechen muss. Es wird ebenfalls untersucht, wie das kommunikative und das kulturelle Gedächtnis Theodors Zugehörigkeit konstruieren und wie diese mit den sozialen Verhältnissen zusammenhängen. In der Studie wird verdeutlicht, welche Wirkung die Unvereinbarkeit der unterschiedlichen Rollen auf die Identitätskrise und Entfremdung Theodors hat und welche Deutungsmöglichkeiten das Ende des Romans zulässt.

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

37

Dahlkild, Nan. "Kan man se på et bibliotek, at det er et bibliotek?" Nordisk Tidsskrift for Informationsvidenskab og Kulturformidling 5, no. 2 (March 13, 2016): 51–60. http://dx.doi.org/10.7146/ntik.v5i2.25866.

Full text

Abstract:

Man kan også stille spørgsmålet mere åbent og spørge, om biblioteker eller i bredere forstand kulturelle byggerier har et særligt arkitektonisk udtryk, som gør det muligt at afkode deres identitet i forhold til skoler, domhuse, banegårde, elværker eller andre bygningstyper? Man kan gøre spørgsmålet endnu bredere: Hvor langt kan man gå i retning at fortolke arkitekturen som udtryk for bagvedliggende kulturpolitiske intentioner? Hvor tydeligt kommer kulturpolitiske nyorienteringer til udtryk i form af ny arkitektur?

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

38

Jubba, Hasse, Muh Rafi, and Zuly Qodir. "Politik Identitas Melayu Islam sebagai Upaya Mewujudkan Budaya Berintegritas." Politicon : Jurnal Ilmu Politik 3, no. 1 (March 31, 2021): 88–110. http://dx.doi.org/10.15575/politicon.v3i1.11481.

Full text

Abstract:

Artikel ini bertujuan untuk menjelaskan bagaimana identitas Melayu Riau dikonstruksikan dalam upaya mewujudkan budaya melayu yang berintegritas. Melalui observasi dan studi kepustakaan serta studi dokumentasi ditemukan beberapa upaya yang mendukung keberlangsungan identitas Melayu di tengah berbagai tantangan saat ini. Analisis artikel ini disandarkan pada data yang diperoleh dari kebijakan mengenai upaya mempertahankan budaya Melayu. Demikian pula, dilakukan wawancara untuk mengetahui sikap masyarakat mengenai dinamika budaya Melayu saat ini. Selain itu, data juga diperoleh dari naskah Gurindam Dua Belas yang hingga saat ini masih diperpegangi oleh masyarakat Melayu. Artikel ini menegaskan bahwa tiga hal terkait dengan identitas Melayu Riau. Pertama, identitas Melayu dipertahankan melalui berbagai upaya, termasuk legitimasi kultural melalui kerjasama antara Lembaga Adat Melayu (LAM) dengan pemerintah daerah. Kedua, terdapat stigma terhadap identitas Melayu yang direspons dengan upaya membangkitkan kembali identitas secara utuh melalui berbagai simbol. Ketiga, identitas Melayu senantiasa diidentikkan dengan Islam sebagai upaya untuk menunjukkan bahwa ia tidak saja merupakan identitas kultural, tetapi juga agama. Ketiga hal tersebut, dalam perspektif teoretis dikenal dengan konstruksi identitas yang mencakup identitas legitimasi, resisten, dan proyek. Artikel ini merekomendasikan perlunya dilakukan berbagai kajian mengenai identitas lokal di Indonesia untuk dijadikan dasar pembangunan secara lebih luas sehingga tidak terjadi gesekan antara nilai-nilai lokal dengan semangat pembangunan yang lebih cenderung mengadopsi nilai-nilai modernitas.

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

39

Kolakovic, Aleksandra. "SOLUNSKI FRONT I SRBI: IZMEĐU ZABORAVA I MESTA NACIONALNOG SEĆANJA." Srpska politička misao 68, no. 2/2020 (August 3, 2020): 59–77. http://dx.doi.org/10.22182/spm.6822020.2.

Full text

Abstract:

Snažne mentalne predstave koje su događaji Velikog rata (1914–1918) ostavili na svest savremenika trajno su utkane u temelje nacionalnog identiteta. Pored sloma Srbije 1915. godine i povlačenja preko Albanije do Krfa, proboj Solunskog fronta i oslobađanje imaju posebno mesto u istoriji Srba. Ipak, proces prenošenja sećanja i utisaka o događajima sa Solunskog fronta, tokom godina i novih izazova, ratova, društveno-političkih, ekonomskih kulturnih transformacija bilo je izloženo i periodima zaborava i/ili smeštanja u drugi plan i u okvire hibridnih identiteta (jugoslovenstvo). Rad ima cilj da kroz analizu narativa i kulturnih politika istraži (dis)kontinuitet kolektivnog sećanja Srba na događaje Velikog rata. U vreme obeležavanja 100. godišnjice od najslavnijeg i najtragičnijeg perioda u srpskoj istoriji, pažnja je posvećena mestu Solunskog fronta i oslobođenja Srbije u nacionalnom sećanju Srba u istorijskom i aktuelnom kontekstu. Cilj je da se osvetli u kakvom je obliku sećanje prenošeno u proteklih sto godina i ko su bili prenosioci. Takođe, poseban cilj jeste analiza načina na koji su različiti sistemi i državna uređenja u kojima je živeo srpski narod uticali na formiranje sećanja, kao i na razliku u negovanju sećanja u matici i dijaspori. Analiza narativa i kulturnih politika ukazuje na kontinuitet diskontinuiteta kolektivnog sećanja Srba na događaje Velikog rata, a posebno događaja povezanih sa Solunskim frontom. Na negovanje kulture sećanja uticale su kulturne politike u vreme jugoslovenstva, koje su imale za primarni cilj stvaranje jugoslovenskog identiteta. Posebno su nakon Drugog svetskog rata mesta sećanja (lieux de memoire), kako ih je u onom smislu definisao Pjer Nora, odlazila u zaborav ili su povezivana u zajedničke okvire sećanja na dva svetska rata. Srbi izvan matice (dijaspora), u nastojanjima da očuvaju identitet posebno su negovali sećanje na Solunski front, kao i ostale događaje Velikog rata. Obeležavanje stogodišnjice Velikog rata postala je prilika i da Solunski front oživi u nacionalnom sećanju Srba. Stoga, rad nastoji da pruži i preporuke za kreiranje kulturnih politika, odnosno, politika sećanja u Srbiji.

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

40

Johnson, Martha, and Anders Larsen. "Exploring the Potential of Cultural Drag." Frontiers: The Interdisciplinary Journal of Study Abroad 32, no. 3 (November 20, 2020): 51–71. http://dx.doi.org/10.36366/frontiers.v32i3.579.

Full text

Abstract:

This article illustrates the problematic nature of the use of intercultural, international exchange as the primary or singular mode of understanding the study abroad experience and proposes alternative ways of talking to students about their study abroad experiences. While the focus on cultural exchange may be a practical trope, it creates a clear understanding of them-versus-us in terms of values and behaviors. It also glazes over some central features of the postmodern study abroad experience. We argue that the study abroad can be understood through the metaphor of drag, i.e., the act of putting on a costume and performing an identity. ”Cultural drag” gives students the opportunity to experiment and play with their identity and explore how their privilege may change depending on where and how they present themselves. The article examines the strengths and weaknesses of this metaphor and explores how to advise students so they have an awareness of the role of their body once they enter the experience. Abstract in Danish Denne artikel illustrerer problematikkerne ved at benytte interkulturel og international udveksling som den eneste eller primære måde til at forstå studerendes udenlandsophold. Samtidig foreslår artiklen alternative måder til italesættelse af de studerendes oplevelse. Branchens fokus på kulturel udveksling er praktisk da det etablerer en modpol de studerende kan spejle værdier og handlinger i. Dog ignorerer dette fokus centrale aspekter af det postmoderne udenlandsophold for studerende. Denne artikel argumenterer at metaforen kulturel drag, altså at iføre sig et kostume og spille en identitet, kan kaste lys på de studerendes oplevelse. Kulturel drag giver de studerende mulighed for at eksperimentere og lege med deres identitet, samt at undersøge hvordan deres privilegier ændrer sig alt efter deres positionalitet og fremtoning. Artiklen undersøger styrker og svagheder ved føromtalte metafor og undersøger hvordan studerende kan rådgives før udenlandsophold så de bliver bevidste om deres krops performativitet.

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

41

Glišič, Miša. "Die Konstruktion des kulturell Fremden in Peter Handkes Die Morawische Nacht." Journal for Foreign Languages 8, no. 1 (December 22, 2016): 169–85. http://dx.doi.org/10.4312/vestnik.8.169-185.

Full text

Abstract:

Peter Handkes Erzählung Die Morawische Nacht ist eine romanlange „Unterwegserzählung“ eines namenlosen Ex-Autors über sein Leben, seine Wünsche, Träume und Fantasien. Handke erschafft mit der literarischen Figur des Autors ein anderes Ich, welches über seine Verlorenheit der eigenen Seele auktorial erzählt und sich auf die Suche nach seiner eigenen Identität im plurikulturellen Raum des Balkans begibt. Der Ausgangspunkt der Erzählung ist ein fiktiver Ort am Fluss Morawa. Weitere Orte, die im Buch vorkommen, sind: Belgrad, Krk, das kastilische Hochland in Spanien, der Harz in Deutschland, Wien, Gutenstein am Fuße des Semmering, Graz, Triester Karst und schließlich auch Kärnten als der verlorene Heimatort des Autors. Das literarische Meisterwerk eröffnet mit seiner poetischen Sprache und seinem Esprit anhand verschiedener Orte und Kulturen, die in der Erzählung auftreten, einen interkulturellen Dialog.

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

42

Fadul, Anamaria. "Kultur og kommunikation: den nødvendige teori." MedieKultur: Journal of media and communication research 10 (September 1, 1994): 6. http://dx.doi.org/10.7146/mediekultur.v10i0.999.

Full text

Abstract:

De kommunikationsteorier, som de fleste latinamerikanske medieforsk- ere arbejder med, er ikke tidssvarende. Mange forskere arbejder stadig med manipulationsteorier og hænger fast i en romantisk idé om "det fol- kelige". Derfor beskæftiger de sig kun lidt med de mest populære medie- genrer, som virkelig har en kulturel betydning, f.eks. telenovelaen. Det er på tide, argumenterer Anamaria Fadul i dette teoretiske manifest, at skabe Den Nødvendige Teori - en medieteori, som har rødder i den latinameri- kanske medievirkelighed og som indser telenovelaens centrale betydning for en fælles latinamerikansk kulturel identitet. Artiklen gennemgår i hoved- træk udviklingen indenfor den latinamerikanske medieteori siden 70´erne og kommer med forslag til udvikling af en ny teoretisk vinkel med vægt på massekultur og genrer. Artiklen er oprindeligt udgivet (1989) i Margarida M. Kunsch og Francisco Assis Fernandes (red.), Communicacao, Demo- cracia e Cultura. São Paolo: Loyola/Intercom.

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

43

Božilović, Nikola. "Cultural antinomies of the contemporary Serbian society: Premodern mentality vs. Postmodern identity." Sinteze, no. 17 (2020): 65–82. http://dx.doi.org/10.5937/sinteze9-25124.

Full text

Abstract:

Globalization has permeated all aspects of social life (economic, political, cultural) and affected the daily life of people. Postindustrial society and postmodern culture have made a significant impact on the transformation of identities, which have truly become liquid - multidimensional, discontinuous, decentralized, fragmented, unstable and inconstant. Parallel with this, new tendencies in culture have almost completely narrowed the boundary between high and popular creativity, thus challenging the status of the established, until then recognized values. These changes have also become evident in the contemporary Serbian society, which is obsessed by preserving the tradition and long-developed identities. By chance, that society has had one foot in the postmodern information world, with the other stuck in the quagmire of old habits and misconceptions inherited from the period of premodern social awareness. By analysing crucial value aspects (traditionalism, conformism, authoritarianism and nationalism), the author of this paper attempts to provide an explanation (which is the basic precondition for the resolution) of the ambivalent and, seemingly, inescapable situation in which the culture of Serbian society finds itself.

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

44

Gajić, Aleksandar Saša. "GLOBALIZACIJA KULTURE I IDENTITET – O JEDNOJ LOKALNOJ ZABLUDI." Srpska politička misao 23, no. 1 (2009): 117–30. http://dx.doi.org/10.22182/spm.2312009.5.

Full text

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

45

Ljunggren, Carsten. "Nationell identitet och kulturella skillnader. En utmaning för läroplan och läroplansteori." Utbildning & Demokrati – tidskrift för didaktik och utbildningspolitk 24, no. 2 (January 1, 2015): 7–31. http://dx.doi.org/10.48059/uod.v24i2.1034.

Full text

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

46

Apandie, Chris, and Endang Danial Ar. "Huma Betang: Identitas Moral Kultural Suku Dayak Ngaju Kalimantan Tengah." Journal of Moral and Civic Education 3, no. 2 (November 27, 2019): 76–91. http://dx.doi.org/10.24036/8851412322019185.

Full text

Abstract:

Dewasa ini benda cagar budaya seolah tidak lagi memiliki daya tarik filosofis dan tidak terpelihara, padahal benda cagar alam mengandung pemaknaan yang lebih dari sekedar fisik, bahkan merupakan identitas moral kultural. Eksplorasi nilai filosofis pada huma betang dapat menjadi langkah revitalisasi kebudayaan guna memperkuat identitas moral kultural warga negara Indonesia. Huma Betang dikenal secara luas dengan istilah “rumah besar”. Rumah ini ditinggali orang Dayak sejak jaman dulu dengan beragam agama dan kepercayaan di dalamnya, namun penghuninya tetap hidup berdampingan. Penelitian ini menggunakan pendekatan kualitatif dengan metode etnografi. Lokasi penelitian adalah di Betang Toyoi Tumbang Malahoi Kecamatan Rungan Kabupaten Gunung Mas Kalimantan Tengah. Bagi masyarakat Suku Dayak huma betang tidak hanya sekedar tempat tinggal, tapi merupakan jantung dari struktur kehidupan orang Dayak. Identitas kultural yang terefleksi yaitu huma bentang: 1) sebagai refleksi kehidupan masyarakat yang toleran; 2) sebagai asal mula tumbuhnya rasa persatuan dan kebersamaan antar suku Dayak setelah kesepakatan damai Tumbang Anoi; 3) sebagai replika sistem komunal yang dianut masyarakat Suku Dayak; 4) mengandung pola kosmologi yang mencerminkan keseimbangan sebuah nilai; 5) sebagai cerminan kehidupan demokratis dan egaliter; 6) melalui pola kehidupan melahirkan konsep kepemimpinan Suku Dayak; 7) merepresentasikan prinsip kolektif; 8) sebagai model ideal sistem masyarakat pluralis.

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

47

Schwarte, Ludger. "Ausstellungsverwertung – Kunst zwischen Konserve und Kapital." Paragrana 26, no. 1 (August 28, 2017): 100–114. http://dx.doi.org/10.1515/para-2017-0009.

Full text

Abstract:

AbstractIm Gegensatz zum Sammeln, Aufbewahren und Vorzeigen von Sammlungsgegenständen setzt das Ausstellen eine andere zeitliche Orientierung durch und damit andere Techniken zur Definition kultureller Identität. Der Beitrag untersucht die Konsequenzen, die sich angesichts der Musealisierung und der neuen technischen Bedingungen des Ausstellens für die Bildende Kunst ergeben.

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

48

Mihaljević, Lucija, and Borna Jalšenjak. "Potrošačka kultura i ekonomija identiteta." Obnovljeni život 74, no. 2 (May 17, 2019): 217–31. http://dx.doi.org/10.31337/oz.74.2.6.

Full text

Abstract:

Rad predstavlja doprinos raspravama o potrošačkoj kulturi u hrvatskom kontekstu. Uspoređujući paradigmu ekonomije identiteta kako se ona pojavljuje u ekonomskoj teoriji na prijelazu milenija, s antropološkim konceptima poput objektivizacije kulture, ukusa kao sredstva društvenoga razlikovanja i potrošnje kao izraza hijerarhije vrijednosti, ilustriraju se interdisciplinarna približavanja koja postuliraju klasičan kulturno–antropološki pojam identiteta u ekonomske analize. Na temelju narativnih empirijskih podataka prikazuje se kreativan karakter identifikacijskih procesa i nužnost pripisivanja performativnoga značenja ekonomskim praksama.

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

49

Portera, Agostino. "Probleme kultureller Identität im Zusammenleben Jugendlicher in Südtirol." Bildung und Erziehung 46, no. 4 (December 1993): 431–42. http://dx.doi.org/10.7788/bue.1993.46.4.431.

Full text

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

50

Tomiak, Janusz. "Erziehung, kulturelle Identität und nationale Loyalität in neu entstehenden Staaten." Bildung und Erziehung 46, no. 4 (December 1993): 393–410. http://dx.doi.org/10.7788/bue.1993.46.4.393.

Full text

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

We offer discounts on all premium plans for authors whose works are included in thematic literature selections. Contact us to get a unique promo code!