Log in

Relevant bibliographies by topics / Realizm (prąd literacki)

Contents

Journal articles

Academic literature on the topic 'Realizm (prąd literacki)'

Author: Grafiati

Published: 27 July 2024

Last updated: 31 July 2025

Create a spot-on reference in APA, MLA, Chicago, Harvard, and other styles

Select a source type:

Consult the lists of relevant articles, books, theses, conference reports, and other scholarly sources on the topic 'Realizm (prąd literacki).'

Next to every source in the list of references, there is an 'Add to bibliography' button. Press on it, and we will generate automatically the bibliographic reference to the chosen work in the citation style you need: APA, MLA, Harvard, Chicago, Vancouver, etc.

You can also download the full text of the academic publication as pdf and read online its abstract whenever available in the metadata.

Journal articles on the topic "Realizm (prąd literacki)"

1

Kruk, Adam. "Między przyjemnością tekstu a obrazu. Przypadek Alberto Fugueta." Hybris 64, no. 1 (2025): 26–51. https://doi.org/10.18778/1689-4286.64.02.

Full text

Abstract:

W 1988 roku odbyło się referendum, w którym Chilijczycy zadecydowali o odsunięciu reżimu gen. Pinocheta od władzy. Rok później odbyły się pierwsze od 1970 roku wolne wybory, rozpoczęła się transformacja ustrojowa, stwarzająca miejsce na nowe prądy kulturowe, które w odmienionej rzeczywistości swobodniej mogły się manifestować. Jedną z pierwszych głośnych wówczas propozycji, nazwaną McOndo, stworzył debiutujący w 1990 roku chilijski pisarz i reżyser Alberto Fuguet, ostro atakujący przebrzmiały, jego zdaniem, realizm magiczny w literaturze latynoamerykańskiej i głoszący potrzebę kultury lepiej o

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

2

Lamut, Ana Marija. "Opis kozarjeve skodele v Teokritovi Prvi idili: realizem ali iluzija." Ars & Humanitas 11, no. 1 (2017): 45–62. http://dx.doi.org/10.4312/ah.11.1.45-62.

Full text

Abstract:

Opis skodele v Teokritovi Prvi idili je vrivek, ki pa ni zgolj dekorativen, ampak je integralni del pesnitve. Notranja meja, ki opis loči od pripovedi, je nedoločljiva. Skodela je izdelana iz lesa in ima na zunanji strani izrezljane tri slike v linearnem zaporedju. Na prvi sliki sta upodobljena moška, ki tekmujeta za žensko naklonjenost, na drugi je stari ribič, ki lovi ribe, na tretji pa deček v vinogradu, ki plete mrežo za kobilico. Motivno in slogovno se opis navezuje na starejšo tradicijo; prizora tekmecev in vinograda najdemo tudi na Ahilovem ščitu. Pri analizi besedila sem izhajala iz re

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

3

Lamut, Ana Marija. "Opis kozarjeve skodele v Teokritovi Prvi idili: realizem ali iluzija." Ars & Humanitas 11, no. 1 (2017): 45–62. http://dx.doi.org/10.4312/ars.11.1.45-62.

Full text

Abstract:

Opis skodele v Teokritovi Prvi idili je vrivek, ki pa ni zgolj dekorativen, ampak je integralni del pesnitve. Notranja meja, ki opis loči od pripovedi, je nedoločljiva. Skodela je izdelana iz lesa in ima na zunanji strani izrezljane tri slike v linearnem zaporedju. Na prvi sliki sta upodobljena moška, ki tekmujeta za žensko naklonjenost, na drugi je stari ribič, ki lovi ribe, na tretji pa deček v vinogradu, ki plete mrežo za kobilico. Motivno in slogovno se opis navezuje na starejšo tradicijo; prizora tekmecev in vinograda najdemo tudi na Ahilovem ščitu. Pri analizi besedila sem izhajala iz re

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

4

Cabakulu, Mwamba. "De l’oralité à l’écriture ou de l’africanité à la transculturalité." Ars & Humanitas 3, no. 1-2 (2009): 63–87. http://dx.doi.org/10.4312/ars.3.1-2.63-87.

Full text

Abstract:

Članek pregledno predstavi vlogo in nekatere poglavitne značilnosti ustne in pisne literature v Afriki ter njuno razmerje. Pri tem izhaja iz splošne ugotovitve, da med tema dvema načinoma predajanja vednosti obstaja kontinuiteta, da so tudi ljudstva, katerih kultura temelji na pisavi, šla skozi ustno fazo, prehod pa je zaznaven denimo v antični in biblični literaturi, ter opozarja na njune različne funkcije. Ustnost defi nira kot ustno predajanje vednosti, nakopičenih v določeni skupnosti, in sicer na specifi čen način in s pomočjo specifi čnih tehnik pomnjenja; je literarna in estetska manife

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

5

Cabakulu, Mwamba. "De l’oralité à l’écriture ou de l’africanité à la transculturalité." Ars & Humanitas 3, no. 1-2 (2009): 63–87. http://dx.doi.org/10.4312/ah.3.1-2.63-87.

Full text

Abstract:

Članek pregledno predstavi vlogo in nekatere poglavitne značilnosti ustne in pisne literature v Afriki ter njuno razmerje. Pri tem izhaja iz splošne ugotovitve, da med tema dvema načinoma predajanja vednosti obstaja kontinuiteta, da so tudi ljudstva, katerih kultura temelji na pisavi, šla skozi ustno fazo, prehod pa je zaznaven denimo v antični in biblični literaturi, ter opozarja na njune različne funkcije. Ustnost defi nira kot ustno predajanje vednosti, nakopičenih v določeni skupnosti, in sicer na specifi čen način in s pomočjo specifi čnih tehnik pomnjenja; je literarna in estetska manife

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

We offer discounts on all premium plans for authors whose works are included in thematic literature selections. Contact us to get a unique promo code!