Relevant bibliographies by topics / Slovenska skupnost

Contents

  1. Journal articles
  2. Books
  3. Book chapters
  4. Conference papers

Academic literature on the topic 'Slovenska skupnost'

Author: Grafiati
Published: 4 June 2021
Last updated: 5 February 2022

Create a spot-on reference in APA, MLA, Chicago, Harvard, and other styles

Select a source type:

Consult the lists of relevant articles, books, theses, conference reports, and other scholarly sources on the topic 'Slovenska skupnost.'

Next to every source in the list of references, there is an 'Add to bibliography' button. Press on it, and we will generate automatically the bibliographic reference to the chosen work in the citation style you need: APA, MLA, Harvard, Chicago, Vancouver, etc.

You can also download the full text of the academic publication as pdf and read online its abstract whenever available in the metadata.

Journal articles on the topic "Slovenska skupnost"

1

Klemenčič, Matjaž, David Hazemali, and Matevž Hrženjak. "Slovenska župnija presvetega Srca Jezusovega v Barbertonu, Ohio, skozi zgodovino." Bogoslovni vestnik 79, no. 2 (2019): 505–20. http://dx.doi.org/10.34291/bv2019/02/klemencic.

Full text
Abstract:
V prispevku je obravnavana zgodovina slovenske etnične župnije presvetega Srca Jezusovega v Barbertonu, Ohio, ki so jo ustanovili tam živeči člani slovenske priseljenske skupnosti. Prispevek temelji na izčrpnem arhivskem gradivu clevelandske škofije in na znanstveni literaturi. Slovenska priseljenska skupnost v mestu Barberton, Ohio, je postala konec drugega desetletja 20. stoletja številčno in finančno dovolj močna, da je lahko podprla ustanovitev etnične župnije. V 85-letni zgodovini te barbertonske župnije je tamkajšnjim faranom uspelo zgraditi tri cerkve in župnijsko šolo, v župniji pa se je izmenjalo dvanajst duhovnikov; od tega jih je imelo enajst slovenske korenine. Župnija je bila skupaj s tamkajšnjim slovenskim narodnim domom središče slovenske narodnostne in kulturne dejavnosti v mestu. Z njeno pomočjo se je slovensko-ameriška skupnost v mestu obdržala do današnjih dni. Zaradi spremenjenih razmer – amerikanizacija potomcev tretje in četrte generacije – je župnija presvetega Srca Jezusovega začela izgubljati etnično naravo, v začetku 21. stoletja pa je ob združitvi s tamkajšnjo poljsko etnično župnijo prenehala obstajati. Takšno usodo posameznih etničnih župnij lahko zasledimo tudi v nekaterih drugih do sedaj raziskanih slovenskih naselbinah v ZDA.
APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles
2

BROZIC, LILIANA. "MEDNARODNA VARNOSTNA SKUPNOST NA RAZPOTJU." CONTEMPORARY MILITARY CHALLENGES, VOLUME 2016/ ISSUE 18/2 (June 30, 2016): 7–9. http://dx.doi.org/10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.18.2.0.

Full text
Abstract:
Mednarodna varnostna skupnost je na razpotju in nove prave smeri išče že nekaj časa. Ustaljene smernice delovanja so se spremenile, za nekatera področja pa se zdi, da jih preprosto ni več. Veliko dejavnikov je vplivalo na razmeroma visoko raven varnosti, ki smo jo zaznavali v zadnjih nekaj letih. Finančna kriza, ki je začela kazati svoje zobe v letih 2008 in 2009, je pomembno spremenila evropske oborožene sile, njihovo strukturo, organiziranost in razvoj. Mnogi so se tolažili, da to ne pomeni posebne težave, saj smo razmeroma varni. Raziskave javnega mnenja v Sloveniji so kazale zaznavanje ogroženosti predvsem zaradi naravnih nesreč in socialno-ekonomske ogroženosti. Postopoma, a vseeno razmeroma hitro, se je vse spremenilo. Spomladi leta 2014 je bil na Krimu referendum o njegovi priključitvi k Ruski federaciji. Začelo se je rožljanje z orožjem, ki je doživelo različne odzive v mednarodni skupnosti in vplivalo na spremenjene odnose med Natom in Rusijo. Te spremembe so bile tudi predmet razprave na vrhu Nata julija letos v Varšavi. Že leta 2012 so začeli mediji vse pogosteje poročati o povečani migracijski problematiki v Sredozemskem morju in o težavah, ki jih je imela s tem pojavom Italija. Do konca lanskega leta so migracije z jugovzhoda dosegle neslutene razsežnosti in temeljito pretresle temelje Evropske unije. Nekateri teroristični napadi v evropskih mestih, ki naj bi jih organizirali in izvedli migranti, so pomembno vplivali na spremenjeno razumevanje nove (ne)varnosti. Nekateri so se novega razumevanja varnosti lotili znanstveno. Tako je npr. Obramboslovni raziskovani center na Fakulteti za družbene vede objavil rezultate raziskave o stališčih slovenskega javnega mnenja do varnosti, ki so jih ugotavljali leta 2015/2016. Med drugim navajajo, da je nedavna migrantska kriza vplivala na slovensko javnost, ki množične migracije, ilegalne in ekonomske priseljence dojema kot pomemben razlog za svojo zaskrbljenost. Avtorji raziskave ugotavljajo izrazito povečanje sprejemljivosti zamisli, da Policiji pri varovanju meje pred ilegalnimi prehodi pomaga Slovenska vojska. Pomembno veliko je tudi strinjanje z zamislijo o tem, da naj vojska pomaga tudi pri boju proti terorizmu, kar je bilo pred pojavom množičnih migracij nepredstavljivo. Kot navajajo avtorji raziskave, se je v zadnjih treh letih za dobrih 20 odstotkov povečala tudi podpora slovenske javnosti udeležbi Slovenije v mednarodnih operacijah in na misijah. Povečal se je tudi delež javnosti, ki podpira predloge za povečanje obrambnega proračuna. Pa se bo res in kako kmalu? Na novo evropsko obrambno strategijo še kar čakamo. Čakamo na nove rešitve, na dogovore med političnimi odločevalci … V vmesnem času pa pri različnih avtorjih nastajajo različne izkušnje. Nekateri so se odločili, da jih delijo z našimi bralci. Viktor Potočnik se v članku Četrta generacija vojskovanja: geopolitični okvir slovenske varnosti (1. del) sprašuje, kako geopolitika vpliva na varnostne razmere v svetu, katera so sodobna varnostna tveganja in kako lahko vplivajo na Slovenijo. Slovenska vojska ima pri zagotavljanju nacionalne varnosti pomembno vlogo, zato se Potočnik sprašuje, ali je dovolj pripravljena, da se zoperstavi morebitnim tveganjem, in predstavi dejstva, za katera meni, da lahko ključno vplivajo na slovensko nacionalno varnost. Kibernetske grožnje so ena izmed modernejših oblik ogrožanja varnosti. V prejšnji številki Sodobnih vojaških izzivov se je definiciji kibernetskih groženj posvetil Vinko Vegič. V tej številki nadaljujemo temo s člankom Nato in kibernetsko odvračanje, ki ga je napisala Staša Novak. Kot pravi, Nato v resnici uporablja nekatere elemente kibernetskega odvračanja, ki temeljijo na močni obrambi, deklaratorni politiki in odzivnih ukrepih. Ti pa ne pomenijo Natovih ofenzivnih kibernetskih zmogljivosti, temveč možnost za odzivanje kolektivne obrambe na kibernetski napad, pri čemer se uporabijo vsa razpoložljiva sredstva. Povečano število migrantov na poti v boljšo prihodnost je presenetilo mnoge na Balkanu, čeprav so številne institucije in posamezniki opozarjali na to možnost. O nekaterih izkušnjah in odzivih naše sosede Madžarske sta József Padányi in László Földi napisala članek Izkušnje Madžarskih obrambnih sil, pridobljene pri razmestitvi inženirskih ovir med vseevropsko migrantsko krizo leta 2015. V članku sta se osredotočila predvsem na aktivnosti madžarske vojske. V regiji Jugovzhodne Evrope je bilo nekaj primerov terorističnih napadov, pišeta Metodi Hadji-Janev in Marija Jankuloska in ugotavljata, da se je uporaba dronov pri zoperstavljanju terorizmu v svetu izkazala kot učinkovita. V članku Izzivi uporabe dronov v državah Jugovzhodne Evrope proučujeta možnosti njihove uporabe v domači regiji. József Kis-Benedek je pripravil članek z naslovom Islamska država Iraka in Levanta ter mednarodni boj proti njej, v katerem nas seznanja z nastankom tega pojava in njegovimi pojavnimi oblikami v različnih državah na Bližnjem vzhodu, z njihovim odzivom in odzivom drugih mednarodnih akterjev, ki imajo svoje interese v tem delu sveta. Ne pozabi omeniti tudi vprašanja Kurdov in pojava prostovoljnih borcev, ki se prihajajo borit v Sirijo in Irak. Bataljonska bojna skupina in evalvacija njenega usposabljanja sta motiv za članek z naslovom Cikel usposabljanja namenskih sil bataljonske bojne skupine. V njem Aleš Avsec primerja način usposabljanja pripadnikov te enote v Slovenski vojski z načinom usposabljanja podobnih enot v Združenih državah Amerike. Ali je primerjava med dvema tako različnima državama sploh mogoča?
APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles
3

Granda, Stane. "Vloga glasbe, zlasti petja, v rasti slovenske narodne zavesti (do leta 1848)." Musicological Annual 42, no. 2 (December 1, 2006): 5–13. http://dx.doi.org/10.4312/mz.42.2.5-13.

Full text
Abstract:
Slovensko petje v okolju, kjer to ni bilo običajno, je bilo politično emancipativna akcija. S slovensko pesmijo so se predstavljali tako znotraj dunajske slovanske študentske skupnosti kot nemškogovoreči sodržavljani. Pomen petja v političnem delovanju dokazujeta tako Slovenska gerlica kot pevski zbor graške Slovenije.
APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles
4

Podjed, Dan. "Skupnizacija kot seštevek skupnosti in organizacije: Primer ornitološkega in naravovarstvenega društva." Ars & Humanitas 8, no. 1 (July 1, 2014): 99–117. http://dx.doi.org/10.4312/ah.8.1.99-117.

Full text
Abstract:
Prispevek, ki je nastal na podlagi etnografske raziskave, osvetli dinamiko razmerij v slovenskem ornitološkem in naravovarstvenem društvu DOPPS, v katerem se prepletajo prostovoljske in profesionalne dejavnosti. Na primeru društva prikaže konfliktna razmerja med skupinami, hkrati pa opiše recipročnost in sodelovanje ter poenotenje kulturnih predpostavk, ki so pomembne za doseganje skupnih ciljev. Avtor ugotavlja, da nestabilna in nasprotujoča si razmerja v društvu utemeljujejo nenavaden preplet med hierarhično organizacijo in egalitarno skupnostjo, ki jo britanski socialni antropolog Martin Parker imenuje »skupnizacija«. Takšna družbena oblika je sicer strukturirana in organizirana, a hkrati utemeljena na rudimentarni pripadnosti in solidarnosti njenih članov. Meja med delom in prostim časom je v njej v dobršni meri zabrisana, hierarhična razmerja niso jasna in poudarjena, njeni člani imajo enak delež pri produkciji in dejavnostih, vanjo rekrutirajo predvsem enako misleče posameznike, odločanje v njej pa poteka počasi in z demokratičnimi procesi. Številne od teh lastnosti najdemo v DOPPS, ki deluje kot preplet organizacije in omrežja oziroma skupnosti. Organizacija torej soobstaja in se simbiotično dopolnjuje z omrežjem ali skupnostjo kot entiteta, ki je ne moremo upodobiti s preprostim dvodimenzionalnim modelom (organigramom). V njej se namreč prepletata dva modela sodelovanja, in sicer hierarhična organizacija s »piramidalno« strukturo ter horizontalna skupnost oziroma omrežje prostovoljcev, v katerem se razmerja nenehno na novo definirajo.
APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles
5

Podjed, Dan. "Skupnizacija kot seštevek skupnosti in organizacije: Primer ornitološkega in naravovarstvenega društva." Ars & Humanitas 8, no. 1 (July 1, 2014): 99–117. http://dx.doi.org/10.4312/ars.8.1.99-117.

Full text
Abstract:
Prispevek, ki je nastal na podlagi etnografske raziskave, osvetli dinamiko razmerij v slovenskem ornitološkem in naravovarstvenem društvu DOPPS, v katerem se prepletajo prostovoljske in profesionalne dejavnosti. Na primeru društva prikaže konfliktna razmerja med skupinami, hkrati pa opiše recipročnost in sodelovanje ter poenotenje kulturnih predpostavk, ki so pomembne za doseganje skupnih ciljev. Avtor ugotavlja, da nestabilna in nasprotujoča si razmerja v društvu utemeljujejo nenavaden preplet med hierarhično organizacijo in egalitarno skupnostjo, ki jo britanski socialni antropolog Martin Parker imenuje »skupnizacija«. Takšna družbena oblika je sicer strukturirana in organizirana, a hkrati utemeljena na rudimentarni pripadnosti in solidarnosti njenih članov. Meja med delom in prostim časom je v njej v dobršni meri zabrisana, hierarhična razmerja niso jasna in poudarjena, njeni člani imajo enak delež pri produkciji in dejavnostih, vanjo rekrutirajo predvsem enako misleče posameznike, odločanje v njej pa poteka počasi in z demokratičnimi procesi. Številne od teh lastnosti najdemo v DOPPS, ki deluje kot preplet organizacije in omrežja oziroma skupnosti. Organizacija torej soobstaja in se simbiotično dopolnjuje z omrežjem ali skupnostjo kot entiteta, ki je ne moremo upodobiti s preprostim dvodimenzionalnim modelom (organigramom). V njej se namreč prepletata dva modela sodelovanja, in sicer hierarhična organizacija s »piramidalno« strukturo ter horizontalna skupnost oziroma omrežje prostovoljcev, v katerem se razmerja nenehno na novo definirajo.
APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles
6

Bufon, Milan. "Prostorski aspekti manjšinske problematike v luči slovenskega socialnogeografskega in političnogeografskega proučevanja." Dela, no. 12 (December 1, 1997): 143–61. http://dx.doi.org/10.4312/dela.12.143-161.

Full text
Abstract:
Prispevek obravnava izkušnje in uspehe slovenske socialne in politične geografije pri obravnavi slovenskih narodnostnih skupnosti v zamejstvu, ter italijanske in madžarske narodnostne manjšine v Sloveniji.
APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles
7

Kolar, Bogdan. "Novi izzivi za redovništvo v 19. Stoletju in posebej za manjše brate." Bogoslovni vestnik 79, no. 4 (2019): 937–54. http://dx.doi.org/10.34291/bv2019/04/kolar.

Full text
Abstract:
Povzetek: Cerkveno življenje nasploh in v njegovem okviru redovne ustanove so bili na začetku 19. stoletja še vedno v znamenju družbenih in cerkvenopolitičnih razmer, ki so bile sad idej državnega cerkvenstva, notranjecerkvenih tokov s konca 18. stoletja in kratkega obdobja francoske oblasti. Manjši bratje so iz tega obdobja izšli kot najmočnejša redovna skupnost na Slovenskem, ker jim je uspelo ohraniti velik del ustanov in izvirno mesto v cerkvenem življenju. Ob nadaljevanju že ustaljenih oblik pastoralnega delovanja so se izrecno zavzemali za odpravo posledic rigorizma v praktičnem verskem življenju in na teološkem področju. Nekateri avtorji so s svojimi spisi pomembno zaznamovali teološko misel 19. stoletja. Imeli so vedno vidnejšo vlogo v župnijskem pastoralnem delu in na področju šolstva in dajali ton praktičnemu verskemu življenju. Pastoralne pobude so manjši bratje morali usklajevati z župnijsko duhovščino in od sredine stoletja dalje še z drugimi redovnimi skupnostmi, ki so vstopale v slovenski prostor. Čeprav so imeli ustaljeno mesto in večje število ustanov iz prejšnjega obdobja, so se morali prilagajati in iskati svoje lastne odgovore na nove izzive, ki jim jih je prinašal čas in s tem spremembe v Cerkvi in v slovenski družbi. Pri tem so pokazali veliko mero sposobnosti za prilagajanje. Ključne besede: manjši bratje frančiškani, 19. stoletje, teološki tokovi, šolstvo, ljudski misijoni, verski tisk
APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles
8

Šauperl, Mojca. "Ohranjen-/a/o v prevodu: spolno občutljiva raba jezika na slovenskem oddelku Generalnega direktorata za prevajanje Evropske komisije." Slovenščina 2.0: empirical, applied and interdisciplinary research 7, no. 2 (December 31, 2019): 197–202. http://dx.doi.org/10.4312/slo2.0.2019.2.197-202.

Full text
Abstract:
Na slovenskem oddelku Generalnega direktorata za prevajanje Evropske komisije se s spolno občutljivim jezikom ukvarjamo od leta 2016, ko smo opazili vse pogostejšo rabo spolno nevtralnega jezika v angleških izvirnikih. Tak jezik štejemo za namerno izbran način pisanja in torej za pomembno prvino izvirnika. Vendar pa spolno nevtralnega jezika običajno ni mogoče neposredno prevesti v slovenščino, in če spolno nezaznamovane oblike prevajamo z generičnim moškim spolom, je jezik prevoda seksističen. Večinoma je treba spolno nezaznamovanost v prevodu izraziti neodvisno od izvirnika. Slovenski oddelek Generalnega direktorata za prevajanje Evropske komisije je smernice za spolno občutljivo rabo jezika razvil v sodelovanju s strokovnjaki in strokovnjakinjami iz slovenske javne uprave in akademske skupnosti. Nekatera sredstva spolno občutljivega jezika so relativno neproblematična, za mnoga vprašanja pa so potrebne nadaljnje raziskave in izkušnje.
APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles
9

Findeisen, Dušana. "O skupnostnem izobraževanju in razvoju kraja." Andragoška spoznanja 2, no. 3 (December 1, 1996): 27–32. http://dx.doi.org/10.4312/as.2.3.27-32.

Full text
Abstract:
Dušana Findeisen piše o skupnostnem izobraževanju in razvoju kraja. Najprej spregovori o raznih oblikah demokratizacije izobraževanja, med katere spada tudi izobraževanje v skupnosti in še posebej izobraževanje za razvoj kraja. Govori tudi o tem, kako se v prihodnje naše življenje ne bo več organiziralo v zvezi z delom in da to ne bo edini nosilec naše družbene samopodobe. Poiskati si bomo morali drugačne načine vključevanja v družbo. Skupnostno izobraževanje je odprta pot. Ker skupnostno izobraževanje za razvoj kraja v Sloveniji pojmovno še ni uveljavljeno, avtorica na kratko opiše pojem skupnosti, zgodovino skupnostnega izobraževanja in gibanja za razvoj kraja. V nadaljevanju besedila predstavi Andragoško poletno šolo, ki je namenoma nastala v Ajdovščini, torej v majhnem slovenskem kraju. Šola naj bi spodbudila udeležence, andragoge in izobraževalce, da bi v svojih krajih začeli ukrepati v zvezi z razvojem kraja.
APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles
10

Kravanja, Boštjan. "Med plesnim studiem in družabnim plesiščem: O solidarnosti in praksah vzajemnosti v svingovskih plesnih skupnostih." Ars & Humanitas 8, no. 1 (July 1, 2014): 58–78. http://dx.doi.org/10.4312/ah.8.1.58-78.

Full text
Abstract:
Članek z naslovom Med plesnim studiem in družabnim plesiščem: O solidarnosti in praksah vzajemnosti v svingovskih plesnih skupnostih razpravlja o dinamiki udejanjanja solidarnostnih in hierarhičnih odnosov v sodobnih plesnih skupnostih svinga. Pokaže, kako te skupnosti temeljijo na specifični solidarnostni ideologiji, ko obravnavamo procese njihove institucionalizacije, komercializacije in vzpostavljanja formalnih plesnih hierarhij. Ko pa v pogled zajamemo same plesalce in plesalke svinga, stopijo v ospredje raznolike prakse vzajemnosti, ki so za razliko od formalnih solidarnostnih diskurzov in praks veliko bolj heterogene in kot take tudi zanimivejše za antropološko obravnavo, saj vzpostavljajo solidarnostne in hierarhične odnose mimo širših mobilizacijskih vzgibov svingovske plesne industrije, prenekatere od njih pa se institucionalizaciji implicitno upirajo.Teza prikaza tega primera je, da prakse vzajemnosti niso vedno v komplementarnem razmerju z diskurzi solidarnosti, ampak je, prav nasprotno, v njihovi naravi, da glavne solidarnostne tokove pogosto zaobidejo in po svojih poteh, paradoksno, najbolj učinkovito prispevajo k dejanski solidarnosti vitalnih delov svingovskih skupnosti. Avtor je temo obdelal na podlagi šestletnega aktivnega sodelovanja na različnih slovenskih svingovskih plesnih scenah in občasne prisotnosti na mednarodnih svingovskih plesnih dogodkih po različnih evropskih mestih.
APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles
More sources

Books on the topic "Slovenska skupnost"

1

Slavec, Ingrid. Praznična večglasja: Prazniki in oblikovanje skupnosti na Slovenskem. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2014.

Find full text
APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles
2

Politika praznovanja: Prazniki in oblikovanje skupnosti na Slovenskem. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2013.

Find full text
APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles
3

Vidau, Zaira. Upravljanje jezikovne različnosti v javni upravi: Primer slovenske, furlanske in nemške skupnosti v deželi Furlaniji Julijski krajini. Koper: Slovenski raziskovalni inštitut, Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno sedišče, Univerzitetna založba Annales, 2015.

Find full text
APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

Book chapters on the topic "Slovenska skupnost"

1

Stabej, Marko. "Slovenska jezikovna skupnost 1918: Obredi ob prehodu." In 54. SSJLK: 1918 v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi, 20–28. Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2018. http://dx.doi.org/10.4312/ssjlk.54.20-28.

Full text
APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles
2

Bučar Ručman, Aleš. "Sociološki vidiki življenja in občutkov ogroženosti v ruralnih in urbanih skupnostih v Sloveniji." In Varnost v lokalnih skupnostih – med ruralnimi in urbanimi perspektivami, 27–52. University of Maribor Press, 2021. http://dx.doi.org/10.18690/978-961-286-495-8.2.

Full text
Abstract:
Avtor postavi teoretično izhodišče in konceptualizacijo ruralnega in urbanega družbenega življenja izpelje iz tez klasičnih avtorjev (Marx, Tönnies, Durkheim, Polany, Weber). V poglavju se osredotoča na vprašanje pojmovanja in razumevanja ruralnosti, temeljne značilnosti skupnostnega življenja v slovenskih ruralnih in urbanih skupnostih ter na iskanje razlik med ruralnimi, suburbanimi in urbanimi območji. S pomočjo sekundarne analize podatkov raziskave Varnost v lokalnih skupnostih (2017) in Slovensko javno mnenje 2016/1 (Kurdija et al., 2016) prikazuje in razlaga razlike o zaznavanju varnostnih groženj med ruralnimi in urbanimi skupnostmi v Sloveniji. Zaključuje, da je mogoče opaziti demografske razlike (vera, stopnja izobrazbe, narodnost itd.) in tudi razlike v razumevanju življenja v skupnosti. Ob koncu se avtor dotakne tudi prednosti in slabosti ter pomena podeželja ob soočanju z ukrepi za preprečevanje širjenja novega koronavirusa in covida-19.
APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles
3

Kokoravec, Iza, and Gorazd Meško. "Mladoletniško prestopništvo v Sloveniji skozi leta." In Varnost v lokalnih skupnostih – med ruralnimi in urbanimi perspektivami, 199–230. University of Maribor Press, 2021. http://dx.doi.org/10.18690/978-961-286-495-8.8.

Full text
Abstract:
Poglavje zajema temeljit pregled prispevkov in študij raziskovalcev ter različnih strokovnjakov na področju mladoletniškega prestopništva v Sloveniji po letu 1991. Tako teoretični kot statistični pregled v prispevku se opirata izključno le na izsledke slovenskih avtorjev v navedenem času. Sprva bomo predstavili obdobje adolescence, ki je kritično za razvoj prestopništva in predstavili dejavnike, ki najbolj (so)vplivajo na prestopništvo. Nato bomo predstavili glavne ugotovitve slovenskih raziskovalcev, ki so preučevali mladoletniško prestopništvo po različnih tematikah, predstavili glavne izsledke raziskav, ki so jih izvedli slovenski strokovnjaki in vključujejo vsaj določene elemente mladoletniškega prestopništva. Opravili bomo tudi pregled dostopnih policijskih poročil in statističnih podatkov, na katere so se sklicevali slovenski avtorji, ter prikazali položaj mladoletniške kriminalitete v Sloveniji. Ugotavljali bomo, katere oblike kriminalitete so najpogostejše, če prevalenca narašča, in ali obstaja trend v mladoletniški kriminaliteti. Na koncu bomo v razpravi še enkrat povzeli glavne ugotovitve in podali predloge za prihodnje raziskovanje.
APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles
4

Štumberger, Karmen. "Strateško planiranje in evropska sredstva kot priložnost za razvoj podeželskih destinacij – primer Jeruzalem Slovenija." In Podeželje in razvoj gastronomije v Sloveniji: Teritorialne kolektivne blagovne znamke po modelu 'Izvorno slovensko' v letu 2020, 263–82. University of Maribor Press, 2021. http://dx.doi.org/10.18690/978-961-286-431-6.11.

Full text
Abstract:
Z uvajanjem managementa v javnem sektorju so lokalne skupnosti postale veliko bolj konkurenčne in podobne podjetjem, podvrženim turbulentnemu poslovnemu okolju. Za vodenje dinamične institucije je treba razviti posebne sposobnosti in umno upravljati človeške vire skladno z vizijo razvoja, politiko in strategijami ter ključnimi vrednotami lokalne skupnosti. Ustrezno izobraženi in motivirani občani, soglasni z vizijo razvoja, so konkurenčna prednost lokalne skupnosti. S črpanjem sredstev Evropske unije obstaja veliko možnosti za celovit razvoj in trženje ponudbe lokalnih skupnosti. Jasno opredeljena vizija, cilji in načrtovan razvoj od spodaj navzgor v okviru LAS-projekta Načrt razvoja gospodarstva in dviga kakovosti življenja na območju LAS UE Ormož v obdobju 2019–2025 temelji na razvoju turizmu v povezavi s kmetijstvom in drugimi povezanimi dejavnostmi na območju destinacije Jeruzalem Slovenija, katere ponudniki so člani Mreže KBZ Jeruzalem Slovenija.
APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles
5

Sotlar, Andrej, and Bernarda Tominc. "Zaznavanje varnosti v Sloveniji – od nacionalnih k lokalnim varnostnim pojavom." In Varnost v lokalnih skupnostih – med ruralnimi in urbanimi perspektivami, 81–106. University of Maribor Press, 2021. http://dx.doi.org/10.18690/978-961-286-495-8.4.

Full text
Abstract:
Varnostna politika ne more biti legitimna, če ne upošteva tudi mnenj prebivalcev. Ti svoja stališča o varnostnih vprašanjih najpogosteje izražajo skozi zaznavo varnostnih pojavov. Oblikovalci varnostnih politik in varnostne organizacije, ki jih izvajajo, morajo zato dobro poznati varnostne pojave, kot jih zaznavajo prebivalci. V kratki zgodovini slovenske države je bilo sprva načrtno merjeno predvsem mnenje prebivalcev o varnostnih vprašanjih, v kasnejšem času pa so bile izvedene tudi raziskave, kjer so prebivalci in policisti iz istih lokalnih skupnosti ocenjevali istovrstne varnostne pojave. Praktično vse raziskave kažejo, da prebivalce motijo predvsem societalni (varnostni) pojavi, ki se nanašajo na ekonomsko-socialni položaj posameznika, raziskave o varnosti v lokalnih skupnostih pa pred kriminaliteto uvrstijo še moteče pojave, povezane z alkoholizmom in onesnaževanjem okolja. Pri tem je zanimivo, da prebivalci in policisti suburbanih in ruralnih okolij podobno zaznavajo varnostne pojave, v primerjavi s prebivalci in policisti iz urbanih okolij, ki večini pojavov tudi pripisujejo večjo resnost.
APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles
6

Đukanović, Maja, and Borko Kovačević. "Razvoj slovenske skupnosti v Srbiji z jezikovno-kulturnega stališča." In Slovenski javni govor in jezikovno-kulturna (samo)zavest, 391–96. Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2019. http://dx.doi.org/10.4312/obdobja.38.391-396.

Full text
APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles
7

Čuš, Alenka. "Model za preučevanje izseljenskih skupnosti na kanadsko-slovenskem primeru." In Družbeni in politični procesi v sodobnih slovanskih kulturah, jezikih in literaturah, 11–25. Založba Univerze na Primorskem, 2018. http://dx.doi.org/10.26493/978-961-7023-93-0.11-25.

Full text
APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles
8

Kangler, Tjaša. "Kartuzijanske vrednote kot sestavni del oblikovanja certificirane ponudbe blagovne znamke okusi Rogl." In Podeželje in razvoj gastronomije v Sloveniji: Teritorialne kolektivne blagovne znamke po modelu 'Izvorno slovensko' v letu 2020, 218–42. University of Maribor Press, 2021. http://dx.doi.org/10.18690/978-961-286-431-6.9.

Full text
Abstract:
V letu 2016 smo v magistrskem delu Kartuzijanske vrednote kot temelj inovativnega modela razvoja podeželske turistične destinacije (Kangler 2016) uspešno predstavili model, ki smo ga razvili na zgodovini območja, močno zaznamovanega s prisotnostjo kartuzijanskega reda. Prav kartuzijansko filozofijo smo vpletli v model in ga oblikovali na podlagi kategorij učinkov trojnega izida. Model smo nato testirali v praksi, in sicer na območju Žičke kartuzije oziroma širšem vplivnem območju, ki ga sestavljajo občine Oplotnica, Slovenske Konjice, Vitanje in Zreče (257 km²). Gre za območje danes že dobro uveljavljene Turistične destinacije Rogla – Pohorje, ki je bila v letu 2017 s strani Slovenske turistične organizacije prepoznana kot ena izmed petintridesetih vodilnih destinacij v Sloveniji. Tako kot so kartuzijani že v dvanajstem stoletju živeli trajnostno in družbeno odgovorno – v stiku z naravo, s samimi seboj, samooskrbno, zmerno, kot družba brez odpadkov – ter vseeno našli načine zaslužka za svojo skupnost, ki okolju in družbi niso škodovali, tako smo si tudi v Turistični destinaciji Rogla – Pohorje zadali nalogo, da vzpostavimo trojno os sodelovanja, ki bo temeljila na poštenem odnosu do ljudi, narave in ponudnikov ter odjemalcev. Blagovna znamka Okusi Rogle, ki jo v okviru destinacije sistematično razvijamo, je danes odsev vsega naštetega.
APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles
9

Krajnc Ivič, Mira, and Tadeja Filo. "Spodbujanje sporazumevalne jezikovne zmožnosti ob primeru vabila na razredni stopnji." In Pogledi na slovenščino kot neprvi jezik v zgodnjem izobraževanju, 253–74. University of Maribor Press, 2021. http://dx.doi.org/10.18690/978-961-286-488-0.10.

Full text
Abstract:
Sporazumevalna jezikovna zmožnost omogoča kritično sprejemanje in tvorjenje besedil različnih besedilnih skupin. Vabilo kot vsesplošna in funkcionalna besedilna skupina je obravnavana tako v učnih načrtih za slovenščino v prvem in drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju kot tudi v učnem načrtu za slovenščino kot drugi ali tuji jezik na nivoju A1 za razumevanje in tvorjenje govorjenih besedil ter na nivojih A2 in B1 tudi za tvorjenje pisnih besedil. Ker je izbrana besedilna skupina prisotna v različnih jezikih in kulturah in ker vključuje vsakdanje teme blizu tudi otrokom in učencem, učenkam, ki jim je slovenščina drugi ali tuji jezik, se je pokazala kot primerna za obravnavo pri jezikovnem pouku na razredni stopnji. Z vključenimi primeri vaj za sporazumevalno temo »prosti čas in razvedrilo« bo lahko učeča se skupnost razvijala sporazumevalno jezikovno zmožnost v slovenskem jeziku, izhajajoč iz koncepta raznojezičnosti.
APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles
10

Beguš, Ines. "8 Gostišče podjetne vaške skupnosti v Nadiških dolinah (Ažla, 18. stoletje)." In Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes, 219–47. Založba Univerze na Primorskem, 2018. http://dx.doi.org/10.26493/978-961-7023-81-7.219-247.

Full text
APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

Conference papers on the topic "Slovenska skupnost"

1

Bučar Ručman, Aleš. "Družbene vezi, solidarnost, različnost in družbena vključenost: primerjava ruralnih in urbanih skupnosti v Sloveniji." In Varnost v ruralnih in urbanih okoljih: konferenčni zbornik. Univerzitetna založba Univerze v Mariboru, 2020. http://dx.doi.org/10.18690/978-961-286-404-0.10.

Full text
Abstract:
The urban population represents the smallest share of the people in Slovenia, as most of them live in rural areas. Despite the migration of people from rural to urban areas, which increased in the period after the Second World War, Slovenia did not develop large urban centres as Western countries. Slovenia followed the idea of polycentric development with moderate urban population growth in smaller urban centres. The primary purpose of this text is to present the essential characteristics of rural, urban and suburban communities in Slovenia and understanding of solidarity and communal life of diverse social groups? The author uses a literature review and a secondary analysis of already collected data in two surveys (Safety in Local Communities, 2017; Slovenian Public Opinion 2016/1) to present the characteristics. With the help of these research data, the author explains the structure of the population in urban, suburban and rural areas (education, employment, religion, ethnicity), and further analyses interpersonal relationships, connections, mutual assistance, acceptance of diversity and perceptions of security/threat.
APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles
2

Vižintin, Liliana. "Krepitev zmogljivosti skupnosti o vlogi ekosistemskih storitev pri prilagajanju na podnebne spremembe." In Values, Competencies and Changes in Organizations. University of Maribor Press, 2021. http://dx.doi.org/10.18690/978-961-286-442-2.74.

Full text
Abstract:
Ecosystem services are all goods and benefits that humans obtain from ecosystems. These are essential for human survival, social and economic development. With the impacts of climate change, ecosystem degradation and loss of biodiversity, the efficient and complete provision of ecosystem services is also under threat. The paper presents community capacity building activities on ecosystem services and climate change implemented under the ECO - SMART project (Cooperation program Interreg V-A ItalySlovenia 2014-2020). Since the design of coordinated local climate change adaptation plans of selected pilot Natura 2000 sites in Slovenia and Italy is a project objective, activities aimed at strengthening competences of crossborder local communities and confronting different stakeholder views are of particular importance. The educational needs of the community were identified through a questionnaire. The respondents' knowledge regarding mentioned contents, interest for capacity building and participation in training events were analysed. The results were taken in consideration during design of capacity building activities.
APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles
3

Lobnikar, Branko, Brigita Krsnik Horvat, and Kaja Prislan. "Podoba raziskovalcev in pomen komuniciranja znanosti v Sloveniji – Evropska noč raziskovalcev 2019." In Organizations at Innovation and Digital Transformation Roundabout. University of Maribor Press, 2020. http://dx.doi.org/10.18690/978-961-286-388-3.31.

Full text
Abstract:
Sašo Dolenc, fizik in filozof, komunikator znanosti, pravi, da znanstveniki opravljajo (vsaj) štiri različne vrste intelektualnih opravil, ki so vse za družbo izjemno pomembne: (a) ustvarjajo nove ideje, (b) vrednotijo ideje, (c) vrednotijo strokovnjake, ki govorijo v imenu posamezne stroke ter (d) javno zagovarjajo in predstavljajo ideje, ki so sprejete v znanstveni skupnosti. Del projekta SAWE – Varni z znanostjo – v okviru Evropske noči raziskovalcev 2019 je bila tudi študija o podobi znanosti in raziskovalcev v Sloveniji. V raziskavo je bilo vključenih 613 anketirancev. Rezultati so pokazali, da anketiranci slovenske raziskovalce dojemajo kot zelo koristne za družbo, usmerjene v prihodnost, odgovorne in prizadevne. Anketiranci ocenjujejo, da znanost v Sloveniji prispeva k razvoju Slovenije in je koristna družbi, čeprav več kot tretjina vprašanih meni, da gre za slabo plačan poklic. Več kot 75% vprašanih se strinja s trditvijo, da lahko znanost olajšala vsakdanje življenje. Avtorji zaključijo prispevek z razpravo o pomembnosti komuniciranja znanosti.
APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles
4

Tičar, Bojan, and Iztok Rakar. "Pravni ukrepi občin v času razglašene epidemije covida-19 z vidika varnosti v lokalnih skupnostih." In Varnost v ruralnih in urbanih okoljih: konferenčni zbornik. Univerzitetna založba Univerze v Mariboru, 2020. http://dx.doi.org/10.18690/978-961-286-404-0.13.

Full text
Abstract:
New virus SARS-CoV-2 (hereinafter COVID-19) has reached the Republic of Slovenia in February 2020. On March 12th, 2020, the state has announced the epidemic. In this context, the Government of the Republic of Slovenia began to adopt different measures to protect the population and stop spreading the virus COVID-19. All local communities had to act according to the government’s decisions. In this contribution, we present an analysis of some cases and praxis in local communities. We have analysed some actions of local authorities (mayors and local councils) in the context of fighting against the spread of the virus COVID-19 among the local population. The analysis also includes an overview of local legal regulations and activities of local security authorities (local-community wardens and local community inspectorates) in the fight against the spreading of the COVID-19 virus. The minority of Slovenian communities have adopted some »special lock-down measures«. The way that these activities were legally processed is shown in the last part of this contribution.
APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles
5

Prislan, Kaja, and Branko Lobnikar. "Zadovoljstvo prebivalcev z zagotavljanjem varnosti v različno urbaniziranih lokalnih skupnostih." In Varnost v ruralnih in urbanih okoljih: konferenčni zbornik. Univerzitetna založba Univerze v Mariboru, 2020. http://dx.doi.org/10.18690/978-961-286-404-0.5.

Full text
Abstract:
To be as effective as possible, approaches to the provision of safety and security must be tailored to the needs of local communities and residents’ expectations. The paper presents findings of a survey on Slovenian residents’ (n = 1,062) satisfaction with the provision of security and their feelings of safety in the local environment. The research aimed to determine how satisfied are residents with safety in general and security institutions in their local communities and whether there are any differences in these perceptions between residents from different local communities in terms of their degree of urbanisation. The results showed that regarding the provision of security, respondents are most satisfied with the work of police and less with the wardens and the local municipality government. Respondents are the least satisfied with security institutions in rural parts of Slovenia. At the same time, we did not find any significant differences between residents’ satisfaction with security institutions in more urbanised parts of the country. Most respondents feel very safe, but residents living in individual houses feel safer than respondents from multi-apartment buildings.
APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles
You might also be interested in the extended bibliographies on the topic 'Slovenska skupnost' for particular source types:
Journal articles
We offer discounts on all premium plans for authors whose works are included in thematic literature selections. Contact us to get a unique promo code!

To the bibliography