Log in

Relevant bibliographies by topics / Tragično / Journal articles

To see the other types of publications on this topic, follow the link: Tragično.

Journal articles on the topic 'Tragično'

Author: Grafiati

Published: 4 June 2021

Last updated: 1 February 2022

Create a spot-on reference in APA, MLA, Chicago, Harvard, and other styles

Select a source type:

Consult the top 50 journal articles for your research on the topic 'Tragično.'

Next to every source in the list of references, there is an 'Add to bibliography' button. Press on it, and we will generate automatically the bibliographic reference to the chosen work in the citation style you need: APA, MLA, Harvard, Chicago, Vancouver, etc.

You can also download the full text of the academic publication as pdf and read online its abstract whenever available in the metadata.

Browse journal articles on a wide variety of disciplines and organise your bibliography correctly.

1

Tomášová, Pavlína. "Tragično a transcendence." Filosofický časopis 69, no. 1 (2021): 25–34. http://dx.doi.org/10.46854/fc.2021.1r.25.

Full text

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

2

Cedilnik, Alenka. "Zgodovinsko ozadje Seneki pripisane Oktavije." Keria: Studia Latina et Graeca 13, no. 1 (2011): 29. http://dx.doi.org/10.4312/keria.13.1.29-40.

Full text

Abstract:

Najverjetneje v prvih letih Vespazijanovega vladanja je nastalo dramsko delo z naslovom Oktavija neznanega avtorja. Delo prikazuje žalostno usodo Neronove prve žene Oktavije, ki so jo kot trinajstletno deklico poročili z bodočim cesarjem, ta pa jo je po devetih letih nesrečnega zakona najprej izgnal in jo dal kmalu zatem usmrtiti. Prispevek obravnava zgodovinsko ozadje dramskega dogajanja in s tem namenom kratko predstavlja poglavitne dogodke, ki so vodili v tragično smrt Neronove prve žene. Kot glavni mejniki obravnavanega dogajanja so izpostavljeni: Agripinina poroka s cesarjem Klavdijem, Ok

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

3

Šček, Jernej, and Igor Škamperle. "Salutati, Ficino in Machiavelli: Od jajca do jabolka civilnega humanizma." Clotho 3, no. 1 (2021): 41–75. http://dx.doi.org/10.4312/clotho.3.1.41-75.

Full text

Abstract:

Vprašanje (dis)kontinuitete med etiko in politiko je civilni živec renesančnega humanizma v historični ontogenezi, ki se začne s Salutatijem, razvija s Ficinom in sklepa z Machiavellijem. Tragično sirensko petje človeškega bivanja vseskozi zapeljuje, a nikdar ne preglasi vzgornih upov k praksi usmerjene človeškosti, ki spekulacijo uresničuje skozi dejavnost, kontemplacijo udejanja skozi politiko, sveto izpričuje skozi posvetnost. Humanistična duhovna in filozofska prenova ciceronskega nauka o dobrem delovanju na pragu modernosti nemirno, pa vendar srečno pripelje antropološko vexata quaestio s

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

4

Hribar Sorčan, Valentina. "Osebni in kolektivni spomin v umetnosti: Boltanski, Kiefer, Mušič." Ars & Humanitas 12, no. 2 (2018): 115–34. http://dx.doi.org/10.4312/ah.12.2.115-134.

Full text

Abstract:

Članek prikaže, kako se z osebnim spominom najlaže približamo kolektivnemu spominu. Takšno je tudi sporočilo francoskega umetnika Christiana Boltanskega (roj. l. 1944). Njegove instalacije sugerirajo tragično usodo žrtev druge svetovne vojne, in sicer tako, da so na njih razstavljeni predmeti, ki vzbudijo empatijo do kolektivnih spominov na osebni ravni prek čustvenega spomina (nošena oblačila, stare fotografije in knjige itd.). Na drugi strani platna nemškega slikarja Anselma Kieferja (prav tako roj. l. 1944) spomine na drugo svetovno vojno obudijo na podlagi kolektivnih (germanskih) mitov in

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

5

Hribar Sorčan, Valentina. "Osebni in kolektivni spomin v umetnosti: Boltanski, Kiefer, Mušič." Ars & Humanitas 12, no. 2 (2018): 115–34. http://dx.doi.org/10.4312/ars.12.2.115-134.

Full text

Abstract:

Članek prikaže, kako se z osebnim spominom najlaže približamo kolektivnemu spominu. Takšno je tudi sporočilo francoskega umetnika Christiana Boltanskega (roj. l. 1944). Njegove instalacije sugerirajo tragično usodo žrtev druge svetovne vojne, in sicer tako, da so na njih razstavljeni predmeti, ki vzbudijo empatijo do kolektivnih spominov na osebni ravni prek čustvenega spomina (nošena oblačila, stare fotografije in knjige itd.). Na drugi strani platna nemškega slikarja Anselma Kieferja (prav tako roj. l. 1944) spomine na drugo svetovno vojno obudijo na podlagi kolektivnih (germanskih) mitov in

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

6

Srebotnik, Ida. "Gradimo mostove v izobraževanju odraslih." Andragoška spoznanja 24, no. 2 (2018): 117–20. http://dx.doi.org/10.4312/as.24.2.117-120.

Full text

Abstract:

Pred razpadom Jugoslavije in tragično vojno smo uspešno sodelovali pedagogi in andragogi iz vse nekdanje skupne države, na srečanjih izmenjavali znanja in izkušnje, razpravljali o novostih, se drug od drugega učili. Andragoško društvo Slovenije je bilo takrat povezovalni člen, podobna društva in zveze so namreč v tistem času delovali v vseh nekdanjih republikah. Zelo dobre stike so imeli tudi fakultete in inštituti ter raziskovalne ustanove za pedagogiko in andragogiko. V Andragoškem društvu Slovenije se je tako pred štirimi leti porodila ideja, da pripravimo srečanje, kjer bi se zbrali tisti,

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

7

Mikl Curk, Iva. "Dum lucet - bibamus sodales. Ali kako arheologi razumemo Stare: nekaj primerkov iz Slovenije." Keria: Studia Latina et Graeca 6, no. 2 (2004): 7. http://dx.doi.org/10.4312/keria.6.2.7-32.

Full text

Abstract:

Za prikaz problema služijo trije primeri razlage arheoloških najdb na Slovenskem: I. Ali moremo razumeti glirarium v rimskem žganem grobu, uporabljen za žaro, tudi kot simbol večnega življenja? II. Poškodovan ženski kip iz 2. stol., ki predstavlja tragično junakinjo, je H. G. Frenz prištel k noriško panonski skupini upodobitev Medeje. Vendar je – sicer slabo ohranjen - kip tako dobro klesarsko delo, da je jasno videti, da obe mali figurici, ki definirata vsebino mita, ne moreta biti otroka. Ena figura namreč jasno kaže starejšega, odličnega moža. Torej je pred nami ali neznan detajl iz Medejin

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

8

Gantar, Kajetan. "Ovidijeva poezija ob soočenjih z Avgustovim režimom." Clotho 1, no. 1 (2019): 9–20. http://dx.doi.org/10.4312/clo.1.1.9-20.

Full text

Abstract:

Ovidij je nedvomno med vsemi avgustejskimi pesniki eden najbolj izrazitih oporečnikov v odnosu do avtokratskega režima cesarja Oktavijana Avgusta. Medtem ko je na primer Vergilij na Avgustov ukaz spremenil zaključni del druge knjige Georgik, tako da je izbrisal iz nje laudes Galli, ki ga je zadela damnatio memoriae, pa se Ovidij niti v svoji mladostni zbirki Amores niti v žalostinkah iz izgnanstva (Tristia) ni bal proslavljati tragično preminulega pesnika, ki velja za začetnika rimske elegije. Zato se ne smemo čuditi, da je tudi Ovidija zadela nekaka damnatio memoriae, saj so morale biti vse n

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

9

Gantar, Kajetan. "Ovidijeva poezija ob soočenjih z Avgustovim režimom." Clotho 1, no. 1 (2019): 9–20. http://dx.doi.org/10.4312/clotho.1.1.9-20.

Full text

Abstract:

Ovidij je nedvomno med vsemi avgustejskimi pesniki eden najbolj izrazitih oporečnikov v odnosu do avtokratskega režima cesarja Oktavijana Avgusta. Medtem ko je na primer Vergilij na Avgustov ukaz spremenil zaključni del druge knjige Georgik, tako da je izbrisal iz nje laudes Galli, ki ga je zadela damnatio memoriae, pa se Ovidij niti v svoji mladostni zbirki Amores niti v žalostinkah iz izgnanstva (Tristia) ni bal proslavljati tragično preminulega pesnika, ki velja za začetnika rimske elegije. Zato se ne smemo čuditi, da je tudi Ovidija zadela nekaka damnatio memoriae, saj so morale biti vse n

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

10

Đikanović, Mina, and Nevena Jevtić. "Rejmond Viljams "TRAGIČNI OČAJ I REVOLT"." ARHE 13, no. 26 (2017): 187. http://dx.doi.org/10.19090/arhe.2016.26.187-200.

Full text

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

11

Isnenghi, Mario. "Tragico controvoglia." Mélanges de l’École française de Rome. Italie et Méditerranée 117, no. 2 (2005): 853–70. http://dx.doi.org/10.3406/mefr.2005.10465.

Full text

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

12

Turchi, Roberta. "Pietro Verri tragico." Colloquium 9788879168946 (October 2019): 147–54. http://dx.doi.org/10.7359/894-2019-turc.

Full text

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

13

Fadini, Edoardo. "Il significato del tragico." Mimesis Journal, no. 2, 2 (December 1, 2013): 5–12. http://dx.doi.org/10.4000/mimesis.311.

Full text

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

14

Spera (book author), Francesco, and Robert Buranello (review author). "Metamorfosi del linguaggio tragico." Quaderni d'italianistica 15, no. 1-2 (1994): 283–85. http://dx.doi.org/10.33137/q.i..v15i1-2.10269.

Full text

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

15

Matek Šmit, Zdenka. "Koga voli Katerina Ivanovna Verhovceva (i koliko je to uopće važno)?" Croatica et Slavica Iadertina, no. 3 (February 7, 2017): 405. http://dx.doi.org/10.15291/csi.384.

Full text

Abstract:

Članak istražuje smije li se na lik Katerine Ivanovne Verhovceve iz Braće Karamazovih F. M. Dostojevskoga gledati izdvojeno, u kontekstu samo ženskih likova, i, s druge strane, smije li joj se pridavati tolika važnost da ju se smatra indirektnim uzrokom tragičnog čina u romanu. Nastajanje rada potakle su dvije činjenice: prva je razgovor s J. Morozom, režiserom treće po redu ruske ekranizacije Braće Karamazovih, druga je knjiga B. Heldt Strašna savršenost (Terrible perfection, 1987.) koja se s feminističkog motrišta bavi ulogom žene u ruskoj književnosti.

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

16

Schuller, Aleksandra. "Kasandra: tragična eksistencialna odgovornost, ženski govor in žensko telo." Keria: Studia Latina et Graeca 3, no. 2 (2001): 103. http://dx.doi.org/10.4312/keria.3.2.103-123.

Full text

Abstract:

Pričttjoča študija je literarno-antropološka analiza konstitucije in razvoja antičnega ženskega dramskega lika, Priamove hčere in trojanske prerokinje Kasandre. Kasandro interpretiram kot paradigmatski primer za antropološko analizo ženske problematike v drami - tako v antiki kakor tudi v sodobnosti. Podrobneje obravnavam tri dramske obdelave: prvi del Ajshilove Oresteje, tragedijo Agamemnon; Evripidovo tragedijo Trojanke in dramo Kasandra, sodobnega slovenskega avtorja, Borisa A. Novaka. V celotno raziskavo pa zajemam tudi podobe Kasandre, kakršne so se oblikovale v antični epiki in sodobnem

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

17

Masnikosa, Marija. "The Little Mermaid: By Goran Kapetanović as a postmodernist tragedy." New Sound, no. 50-2 (2017): 50–69. http://dx.doi.org/10.5937/newso1750050m.

Full text

Abstract:

The article is a discussion of Goran Kapetanović's work Sažeti prikaz neumitnog i tragičnog toka sudbine koji je krhko biće Male Sirene odveo u potpunu propast (A Brief Account of the Inexorable and Tragic Course of Destiny that Led the Fragile Being of the Little Mermaid to Total Disaster). This multilayered postmodernist work from the closing decade of the 20th century is discussed here from several perspectives: as a postmodernist intertext, as a drama (tragedy), and as hypertext in relation to Stravinsky's Petrushka, which Kapetanović used as the model and hypotext for his own piece.

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

18

Marinčič, Marko. "Apolonij Rodoški v katulovi 64. pesmi." Keria: Studia Latina et Graeca 2, no. 1 (2000): 31. http://dx.doi.org/10.4312/keria.2.1.31-58.

Full text

Abstract:

Interpretacija Katulove pesnitve o Peleju in Tetidi (c. 64) v odnosu do Apolonija Rodoškega in tradicije helenisticnega epilija. Osnova za upodobitev Ariadne po zgledu Medeje je Apolonijev exernplurn (Arg. 3,997ss.; 1074ss.; 1096ss.; 4,423ss.), ki ga je Katul sledeč kompozicijskemu vzorcu kratke epike (Moshova Evropa) razširil v digresijo s paralelnim mitom; ironična dvoumnost Apolonijevega mitološkega primera se v skladu z značilno miselno strukturo Katulovih liričnih pesmi (quondarn - nunc) umakne polarnemu nasprogu med srečnim Pelejem in zapuščeno Ariadno, vendar srečna verzija Ariadnine zg

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

19

Capizzi, Antonio. "Le radici preistoriche del tragico." Quaderni Urbinati di Cultura Classica 61, no. 1 (1999): 177. http://dx.doi.org/10.2307/20546578.

Full text

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

20

Wedekin, Luana. "O tragico em Vigotski e Filonov." Ouvirouver 11, no. 1 (2015): 238–56. http://dx.doi.org/10.14393/ouv16-v11n1a2015-14.

Full text

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

21

Fedeli, Paolo. "Il Seneca tragico di Ettore Paratore." Rivista di Filologia e di Istruzione Classica 141, no. 2 (2013): 482–89. http://dx.doi.org/10.1484/j.rfic.5.123236.

Full text

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

22

Cajnko, Mojca. "Spone preteklosti in sedanjosti v Evripidovem Orestu." Keria: Studia Latina et Graeca 16, no. 2 (2014): 7. http://dx.doi.org/10.4312/keria.16.2.7-32.

Full text

Abstract:

Tragedija Orest se v marsičem kaže kot »najbolj evripidovska izmed vseh Evripidovih iger«. Njena slogovna in tematska kompleksnost zato omogočata zelo raznovrstne interpretacije. Prispevek najprej predstavi koncepta pobožnosti in tragične napake v grški ljudski religiji in tragiški misli. Temu pa sledi raziskava, kako ta koncepta vplivata na interpretacijo Evripidove različice mita o Tantalidih, značajev in dejanj dramskih oseb ter končnega preobrata. Ta analiza kaže, da pesnik v svojem zadnjem nagovoru Atencev (drama je bila uprizorjena leta 408 pr. n. št.) prikazuje večno kaotično stanje voj

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

23

Benčić, Zvonko. "Prof. Miroslav Plohl st." Studia lexicographica 12, no. 23 (2019): 127–74. http://dx.doi.org/10.33604/sl.12.23.6.

Full text

Abstract:

Prof. Plohl postavio je temelje elektrifikacije Savske banovine i time bitno pridonio primicanju najsiromašnijih, posebice seoskih domaćinstava, bogatstvu, zdravlju i obrazovanju. Za elektrifikaciju osnovao je Bansko električno poduzeće (BEP) u listopadu 1937. i bio mu predsjednik do tragične pogibije u rujnu 1939. Zajedno s organizacijom Seljačka sloga uspio je u dvije godine elektrificirati općinu Vojni Križ, započeti izradu projekta hidrocentrale u Triblju i idejno zasnovati elektrifikaciju željezničke pruge Sušak–Zagreb. Cijenu elektrifikacije seoskih domaćinstava smanjio je 5–6 puta! Vlas

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

24

Špoljarić, Bernard. "Tragoedia Humana." Filozofska istraživanja 39, no. 1 (2019): 213–23. http://dx.doi.org/10.21464/fi39116.

Full text

Abstract:

Lociranje iskona duševnih patnji svojstvenih ljudskoj vrsti zahtjeva pristup predmetu koji se ne da reducirati na jednu od specijalističkih metoda prirodnih znanosti, psihologije, historije i sociologije, te nadilazi one partikularnosti koje bivaju nošene razgraničenim perspektivama; kulturološkim i historijskim razmacima. Pitanje duševnih patnji pitanje je općenito-ljudskog bića, stoga je pored interdisciplinarnom metodom sabranih uvida o naravi predmeta potrebno još filozofijski sagledati predmet, ne izolirano, nego u sprezi s onom cjelinom spram koje čovjek zadobiva svoje biće kao jedno od

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

25

Skračić, Tomislav. "Jerko Skračić: hrvatski književnik u sjeni pamćenja (dio prvi: životopis, od napisanoga piscu)." Croatica et Slavica Iadertina, no. 3 (February 7, 2017): 329. http://dx.doi.org/10.15291/csi.373.

Full text

Abstract:

Rad "Jerko Skračić - hrvatski književnik u sjeni pamćenja" sačinjen je od dva dijela. Ovaj, prvi, dio predstavlja pokušaj rekonstitucije biografijeknjiževnikai novinara Jerolima Skračića (1918. - 1947.?). Izrađen je prema metodološkom načelu "od napisanoga piscu". U tu su svrhu prvenstveno uvažavani piščevi literarni radovi, a potom autobiografski zapisi. Korišteni su i iskazi njegovih bližnjih, te neki sada dostupni službeni dokumenti. - Glavne su etape piščeva života djetinjstvo pa, potom u mladosti, obiteljski nesporazum glede njegove duhovne formacije. Slijede etape književnog stvaranja, p

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

26

Csaki, Luciana Cuppo, and Giorgio Barberi Squarotti. "Il tragico cristiano da Dante ai moderni." Sixteenth Century Journal 37, no. 2 (2006): 558. http://dx.doi.org/10.2307/20477926.

Full text

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

27

Duffey, J. Patrick, Alberto Acereda, and Alberto Julian Perez. "Ruben Dario, poeta tragico (una nueva vision)." Hispania 78, no. 1 (1995): 66. http://dx.doi.org/10.2307/345204.

Full text

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

28

Sorella, Antonio. "SPUNTI DI STILE TRAGICO NELLA LIRICA LEOPARDIANA." Italian Studies 56, no. 1 (2001): 57–65. http://dx.doi.org/10.1179/its.2001.56.1.57.

Full text

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

29

Messina, Davide. "L’arco tragico delPrincipe: Machiavelli e l’intrigo poetico." Italian Studies 71, no. 3 (2016): 287–310. http://dx.doi.org/10.1080/00751634.2016.1189248.

Full text

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

30

Maffesoli, Michel. "Il ritorno del tragico: accettare la morte." SICUREZZA E SCIENZE SOCIALI, no. 1 (April 2021): 105–8. http://dx.doi.org/10.3280/siss2021-001010.

Full text

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

31

N. Inkret, Andreja. "Agnieszka, Antigona: Motiv Antigone v Katinu Andrzeja Wajde in Antigoni Dominika Smoleta." Keria: Studia Latina et Graeca 12, no. 2-3 (2010): 361. http://dx.doi.org/10.4312/keria.12.2-3.361-377.

Full text

Abstract:

Članek se osredotoča na dve sodobni umetniški interpretaciji mita o Antigoni: na film Katin poljskega cineasta Andrzeja Wajde (2007), ki govori o tragičnih medvojnih dogodkih v Katinskem gozdu, in dramsko besedilo Antigona Dominika Smoleta (1960), ki je bilo interpretirano kot implicitna navezava na slovenske bratomorne povojne poboje. Članek analizira, kako oba avtorja pristopata do poglavitne antične reference, Sofoklove tragedije Antigona, in se sprašuje, kakšno vlogo ima mit v dveh delih s primerljivo zgodovinsko tematiko, ki sta nastali v dveh različnih obdobjih.

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

32

Gabrielli, Chantal. "Violenza e giustificazione del delitto politico a partire dai Gracchi." Klio 100, no. 3 (2018): 825–76. http://dx.doi.org/10.1515/klio-2018-0131.

Full text

Abstract:

Riassunto Il tragico epilogo delle vicende graccane non lasciò indifferente la classe dirigente romana. La violenza e il ricorso legittimo ad essa furono oggetto di un’articolata riflessione storiografica presso le élites. La violenza (vis nelle fonti latine, bia nelle fonti greche) diventò parametro interpretativo della storia politica dell’ultimo secolo della res publica. La rilevanza del problema influenzò profondamente la successiva riflessione storiografica, suscitando interesse anche nella storiografia moderna.

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

33

Gombin, Krzysztof. "O reminiscencjach konfliktu o ordynację ostrogską w sztuce kręgu Jana Klemensa Branickiego." Roczniki Humanistyczne 68, no. 4 (2020): 191–203. http://dx.doi.org/10.18290/rh.2020.68.4-7.

Full text

Abstract:

Rzeźba z klatki schodowej białostockiego pałacu Jana Klemensa Branickiego, najczęściej określana jako Rotator („Obracający się”) albo Arrotino („Ostrzący nóż”), według nowszych badań mogła przedstawiać jednego z rzymskich bohaterów (Windycjusza, Milichusa, czy też Feniusza Rufusa), który podczas wykonywania swojej pracy podsłuchał spiskowców i tym samym udaremnił ich knowania. Miała to być aluzja do roli hetmana Jana Klemensa Branickiego (fundatora rzeźby) we współczesnych mu wydarzeniach – konfliktu o ordynację ostrogską. Tezę tę potwierdzają rękopiśmienne satyry, powstałe w związku ze sporem

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

34

Đuričković, Sofija Kalezić. "Poetički portret Branimira Šćepanovića u kontekstu savremene crnogorske proze." Croatica et Slavica Iadertina 11, no. 11 (2017): 203. http://dx.doi.org/10.15291/csi.864.

Full text

Abstract:

U radu Poetički portret Branimira Šćepanovića u kontekstu savremene crnogorske proze autorica Sofija Kalezić-Đuričković kritički analizira romane Branimira Šćepanovića (Podgorica, 1937) – Sramno leto, Usta puna zemlje i Iskupljenje – kao i njegovu novelu Smrt gospodina Goluže, koji čine koliko u strukturnom pogledu različita, toliko u motivskom i značenjskom smislu kompatibilna djela. U svojoj prozi Šćepanović asimiluje harmoničan spoj izvornog spisateljskog talenta i tradicionalnu, zavičajnu prostornu podlogu, čiji je ambijent usklađen sa uvjerljivim psihološkim likom glavnog junaka. Lirski p

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

35

Agada, Ada. "Complementarism and Consolationism." Synthesis philosophica 35, no. 1 (2020): 135–53. http://dx.doi.org/10.21464/sp35108.

Full text

Abstract:

Afrička je filozofija bila primorana stalno se određivati u odnosu prema dominantnoj zapadnoj filozofiji, što je bilo uvjetovano povijesnim okolnostima kolonijalizma i dvostrukog nasljeđa profesionalnog afričkog filozofa, afričkog po kulturnoj povezanosti, ali sudionika u zapadnoj civilizaciji temeljem njihove zapadnjačke izobrazbe. Mnogi su poznati afrički filozofi odgovorili na izazov nametnut iznimnim uspjehom zapadne filozofije time što su, s jedne strane, filozofirali na načine koji teže nadilaziti čistu afrocentričku agendu, a s druge strane, nekritički prihvatili zapadnofilozofijske met

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

36

Žindžiuvienė, Ingrida. "Rugsėjo vienuoliktosios pasekmės amerikiečių literatūrai: nuo baimės ir susvetimėjimo iki susidomėjimo ir dialogo." Literatūra 50, no. 5 (2016): 112. http://dx.doi.org/10.15388/litera.2008.5.10235.

Full text

Abstract:

Straipsnyje apžvelgiama tragiško įvykio JAV istorijoje (2001 m. rugsėjo vienuoliktosios) įtaka amerikiečių literatūrai. Ši tragedija šalyje sukėlė ilgalaikį potrauminį efektą, paskatinusį amerikiečių rašytojus rinktis terorizmo apraiškų temas. Vienas jų, John Updike (g. 1932), priskiriamas prie amerikiečių rašytojų, analizuojančių individo būklę, moralinių vertybių paieškas. Savo romanuose John Updike aprašo šiuolaikinio gyvenimo ypatumus, psichologines traumas, žmonijos žiaurumą, brutalumą ir nesuvokiamą blogį. 2006 m. parašytame romane Terrorist („Teroristas“) rašytojas pateikia šiuolaikinės

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

37

Villa, Angelo. "La clinica e il suo oltre. La questione del maltrattamento infantile." COSTRUZIONI PSICOANALITICHE, no. 21 (April 2011): 93–106. http://dx.doi.org/10.3280/cost2011-021006.

Full text

Abstract:

La questione del maltrattamento infantile non puň e non deve essere ridotta ad una procedura di ricostituzione di una supposta innocenza infantile. Questo in effetti serve a rassicurare la societŕ sulle proprie buone intenzioni, ma ferma il bambino nella sua condizione di inferioritŕ senza riuscire ad introdurlo nella dinamica del divenire un adulto, la quale non puň essere un tragitto privo di ogni turbamento. I concetti di trauma, di cura, e la stessa idea di infanzia vanno considerati nella loro storia e complessitŕ e non in un'ottica che riduce tutto ad un fatto acclarato.

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

38

Bertazzoli, Raffaella. "Lo sguardo all’Europa del Manzoni teorico del tragico." Italica Belgradensia 2019, no. 1 (2019): 207–29. http://dx.doi.org/10.18485/italbg.2019.1.12.

Full text

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

39

Piva, Franco. "Tobia Zanon, Traduzioni settecentesche del teatro tragico francese." Studi Francesi, no. 154 (LII | I) (June 1, 2008): 185. http://dx.doi.org/10.4000/studifrancesi.9209.

Full text

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

40

De Santoro Moreira, Fernando José. "Il vino tragico e il segreto dei cureti." Anais de Filosofia Clássica 13, no. 26 (2019): 72–87. http://dx.doi.org/10.47661/afcl.v13i26.35595.

Full text

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

41

Strappini, Lucia. "Tragico e Comico in Due Novelle del Decameron." Revista de Italianística, no. 19-20 (December 30, 2010): 16. http://dx.doi.org/10.11606/issn.2238-8281.v0i19-20p16-26.

Full text

Abstract:

Si propongono alcune osservazione su due novelle: la prima della giornata IV (Tancredi e Ghismonda) e la decima della X giornata (Il marchese di Sanluzzo e Griselda), che sono tra le più studiate dell’intero Decameron e che pure presentano aspetti sui quali conviene richiamare l’attenzione.

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

42

Battistoni, Giuditta, Diana Cassi, Marisabel Magnifico, et al. "Does Head Orientation Influence 3D Facial Imaging? A Study on Accuracy and Precision of Stereophotogrammetric Acquisition." International Journal of Environmental Research and Public Health 18, no. 8 (2021): 4276. http://dx.doi.org/10.3390/ijerph18084276.

Full text

Abstract:

This study investigates the reliability and precision of anthropometric measurements collected from 3D images and acquired under different conditions of head rotation. Various sources of error were examined, and the equivalence between craniofacial data generated from alternative head positions was assessed. 3D captures of a mannequin head were obtained with a stereophotogrammetric system (Face Shape 3D MaxiLine). Image acquisition was performed with no rotations and with various pitch, roll, and yaw angulations. On 3D images, 14 linear distances were measured. Various indices were used to qua

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

43

Laurent, Thierry. "DIDŽIOJO KARO VAIZDAVIMAS ŠIUOLAIKINIAME PRANCŪZŲ ROMANE." Literatūra 59, no. 4 (2018): 17. http://dx.doi.org/10.15388/litera.2017.4.11217.

Full text

Abstract:

Pirmasis pasaulinis karas, po 1945 m. beveik pradingęs iš prancūzų prozos, nuo devintojo praėjusio amžiaus dešimtmečio prancūzų romanistams tapo iš naujo reikšmingu įkvėpimo šaltiniu. Artėjanti šio tragiško konflikto šimtmečio sukaktis tik sustiprino naująją tendenciją. 1914–1918 m. periodo istorinė rekonstrukcija ar tiesiog paprastas prisiminimas suteikia rašytojams galimybę analizuoti praeities epochos civilių ir karių elgsenos kolektyvinę psichologiją ir pateikti savo kritines įžvalgas. Mūsų straipsnyje susitelkiama ties keturiais visuomenės dėmesį patraukusiais romanais, savaip perteik

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

44

Posacki, Aleksander. "„Il tragico d'iniziazione" in F, Dostoevskij secondo V. Ivanov." Forum Philosophicum 3 (1998): 132–35. http://dx.doi.org/10.5840/forphil1998312.

Full text

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

45

Nardo, Vincenzo De. "Il Topos Classico Dell'Incesto Nell' Esperimento Tragico Del Tasso." Italian Culture 8, no. 1 (1990): 75–86. http://dx.doi.org/10.1179/itc.1990.8.1.75.

Full text

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

46

Minoliti, Nino. "Il «Corriere della sera» e il mal d'Africa. Il primo colonialismo italiano nelle pagine del quotidiano milanese: 1878-1896." STORIA IN LOMBARDIA, no. 3 (March 2011): 55–86. http://dx.doi.org/10.3280/sil2010-003003.

Full text

Abstract:

Anche l'Italia, sul finire dell'Ottocento, venne attratta dalle sirene colonialiste. Il «Corriere della Sera» scelse subito la linea della prudenza: cosě, quando i nostri bersaglieri sbarcarono a Massaua nel febbraio del 1885, il quotidiano milanese si mostrň molto guardingo verso le scelte di politica coloniale del governo, né l'atteggiamento cambiň di fronte ad alcuni importanti successi militari. La disfatta di Adua del marzo 1896, confermň nel modo piů amaro e tragico gli ammonimenti dei suoi principali editorialisti Vico Mantegazza e Adolfo Rossi, capaci di raccontare con luciditŕ vicende

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

47

Davis, Nina Cox, and Alberto Navarro Gonzalez. "Calderon de la Barca: de lo tragico a lo grotesco." MLN 101, no. 2 (1986): 444. http://dx.doi.org/10.2307/2905780.

Full text

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

48

Cassaro, James P., Giuseppe Verdi, and Jeffrey Kallberg. "Luisa Miller, Melodrama Tragico in Three Acts by Salvatore Cammarano." Notes 50, no. 3 (1994): 1178. http://dx.doi.org/10.2307/898607.

Full text

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

49

McKendrick, Melveena, and Alberto Navarro Gonzalez. "Calderon de la Barca: De lo tragico a lo grotesco." Modern Language Review 81, no. 4 (1986): 1024. http://dx.doi.org/10.2307/3729662.

Full text

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

50

Cervigni, Dino S. "Il tragico cristiano: Da Dante ai moderni. Giorgio Barberi Squarotti." Speculum 81, no. 2 (2006): 478–79. http://dx.doi.org/10.1017/s0038713400002748.

Full text

APA, Harvard, Vancouver, ISO, and other styles

We offer discounts on all premium plans for authors whose works are included in thematic literature selections. Contact us to get a unique promo code!