To see the other types of publications on this topic, follow the link: Uporaba.
Journal articles on the topic 'Uporaba'
Create a spot-on reference in APA, MLA, Chicago, Harvard, and other styles
Consult the top 50 journal articles for your research on the topic 'Uporaba.'
Next to every source in the list of references, there is an 'Add to bibliography' button. Press on it, and we will generate automatically the bibliographic reference to the chosen work in the citation style you need: APA, MLA, Harvard, Chicago, Vancouver, etc.
You can also download the full text of the academic publication as pdf and read online its abstract whenever available in the metadata.
Browse journal articles on a wide variety of disciplines and organise your bibliography correctly.
1
Zovko Dinković, Irena, and Sandra Lukšić. "Prividna nereferencijalnost kao način stjecanja imuniteta govornika." Jezikoslovlje 20, no. 2 (2019): 353–90. http://dx.doi.org/10.29162/jez.2019.13.
Full textAbstract:
U radu se na pragmatičko-semantičkoj razini istražuje prividno nereferencijalna uporaba zamjeničke imenice čovjek i zamjenice man u funkciji subjekta za izražavanje neodređene osobnosti u hrvatskom i njemačkom jeziku. Prividno nereferencijalna uporaba navedenih izraza podrazumijeva njihovu uporabu u situacijama kada se isti referiraju na konkretne, ali prikrivene referente, neovisno o njihovu spolu. Cilj je rada prikazati na koji način takva uporaba subjektivne perspektive govornika može biti zamijenjena objektivn(ij)om te koje su pragmatičke implikacije takve zamjene. Metodologija rada uključuje analizu primjera prividno nerefencijalne uporabe zamjeničke imenice čovjek i zamjenice man na građi koja je ekscerpirana iz hrvatskih i njemačkih tiskovina (Jutarnji list, Večernji list, 24 sata, Spiegel, Frankfurter Allgemeine Zeitung, Süddeutsche Zeitung), iz pripovjetke Das Verbrechen (Grijeh) Mele Hartwig i romana Na rubu pameti Miroslava Krleže. Analizirani primjeri uporabe kategoriziraju se sukladno vlastitoj dvojnoj tipologiji i pristupu temi prividne nereferencijalnosti. Rezultati analize pokazuju da prividno nereferencijalna uporaba izraza čovjek i man može predstavljati snažan mehanizam provedbe strategije imunizacije subjekta (govornika, činitelja, doživljača, pisca, odnosno naratora), koji stječe imunitet tako što se distancira od svog iskaza, odmiče od vlastitog iskustva uopćavajući ga, prikriva egocentričnost te neizravno pomiče svoju odgovornost na druge kolektivne entitete.
2
Cindrič, Helena, Bor Kos, and Damijan Miklavčič. "Ireverzibilna elektroporacija kot metoda ablacije mehkih tkiv: pregled in izzivi pri uporabi v kliničnem okolju." Slovenian Medical Journal 90, no. 1-2 (2021): 38–53. http://dx.doi.org/10.6016/zdravvestn.2954.
Full textAbstract:
Koncept ireverzibilne elektroporacije kot samostojne ablacijske metode je bil prvič predstavljen pred petnajstimi leti. Ireverzibilna elektroporacija predstavlja alternativo uveljavljenim termičnim ablacijskim metodam, saj mehanizem uničevanja celic ni pogojen z dvigom temperature. Zaradi ne-termičnega načina delovanja se zaenkrat uporablja predvsem v primerih, kjer uporaba termične ablacije ni mogoča zaradi nevarnosti poškodovanja bližnjih občutljivih anatomskih struktur ali kjer je učinkovitost ablacije zmanjšana zaradi odvajanja toplote (t. i. heat sink učinek). Trenutno se ireverzibilna elektroporacija v medicini uporablja predvsem za odstranjevanje globlje ležečih tumorjev, na primer v jetrih, prostati in ledvicah. V zadnjih letih je veliko zanimanja vzbudila tudi uporaba v srcu, in sicer za zdravljenje različnih motenj srčnega ritma. Ker je ablacija z ireverzibilno elektroporacijo relativno nova tehnologija, še vedno ni vzpostavljenih standardnih protokolov zdravljenja in postopkov načrtovanja zdravljenja. Numerične metode so nepogrešljivo orodje pri preučevanju fenomena elektroporacije in pri pripravi bolnikom prilagojenih načrtov zdravljenja. Prispevek obsega kratek pregled dosedanje uporabe ireverzibilne elektroporacije v kliničnem okolju, povzema prednosti in osvetljuje glavne izzive pri vpeljavi te obetavne ablacijske metode v klinično prakso.
3
Arko, Andraž. "Uporabnost filma pri verskem izobraževanju." Andragoška spoznanja 22, no. 3 (2016): 47–59. http://dx.doi.org/10.4312/as.22.3.47-59.
Full textAbstract:
Odnos med filmom in religijo že od začetkov filma zaznamuje napeta, prepletajoča se in včasih tudi ustvarjalna dinamika, ki ne glede na sekularizacijo vedno znova odpira vprašanje o povezanosti med filmom, teologijo in religioznimi vsebinami. Napetost v tem odnosu je vplivala tudi na manjšo uporabo filma v okviru verskih dejavnosti in verskega izobraževanja. Film lahko služi kot uporabno in kakovostno didaktično sredstvo pri verskem izobraževanju za otroke, mlade in različne skupine odraslih in starejših odraslih. Ustrezna uporaba filma je odvisna od kakovostne priprave, ustvarjalnosti in usposobljenosti pastoralnega delavca.
4
Horvat, Marijana, and Sanja Perić Gavrančić. "Akuzativ u djelima hrvatskih pisaca, leksikografa i gramatičara dopreporodnoga razdoblja." Fluminensia 31, no. 1 (2019): 201–22. http://dx.doi.org/10.31820/f.31.1.4.
Full textAbstract:
U članku se istražuje uporaba akuzativnih sveza u djelima hrvatskih dopreporodnih pisaca, njihove potvrde u leksikografskim priručnicima te opis akuzativa u odabranim hrvatskim gramatikama istoga razdoblja. Predmet interesa stoga nisu opća morfološka obilježja akuzativa nego njegovo značenje, uporaba u rečenici, tipični prijedlozi te način i razina gramatičkoga opisa u odnosu na uporabnu normu.
5
Lesar, Boštjan, and Miha Humar. "Anorganska onesnažila v odsluženih oknih." Les/Wood 69, no. 2 (2020): 49–57. http://dx.doi.org/10.26614/les-wood.2020.v69n02a01.
Full textAbstract:
Krožno gospodarstvo in uporaba sekundarnih surovin postajata vedno polj pomembna. Uporaba odsluženega lesa za materialno izrabo je trenutno še zelo slabo izkoriščena. Večino odsluženega lesa se namreč porabi v energetske namene. Eden od potencialnih virov odsluženega lesa so tudi stara lesena okna. Večino oken se v današnjem času zamenja zaradi neustreznih energetskih karakteristik, medem ko je les večine zamenjanih oken še brez znakov razkroja. Težavo pri uporabi lesa odsluženih oken za proizvodnjo novih izdelkov predstavljajo predvsem površinski premazi. V raziskavi smo preverili vpliv starosti, tipa in površinske obdelave na delež onesnažil. Iz okenskih profilov smo najprej odstranili vse nelesne materiale, profile razžagali po debelini, ter s tem preverili, kako globoko v les so prodrla anorganska onesnažila. Les smo analizirali z rentgenskim fluorescenčnim spektrometrom (in določili deleže posameznih anorganskih onesnažil (Cr, Cu, Cl, Fe, Zn, Pb). Rezultati so pokazali, da odslužena okna vsebujejo anorganska onesnažila zgolj na površini (do 5 mm globoko), količine onesnažil močno variirajo glede na starost oken in uporabljeno površinsko zaščito. Raziskava je pokazala, da so odslužena okna lahko surovina za proizvodnjo novih izdelkov in materialov, ob pogoju, da pred uporabo odstranimo površinski sloj.
6
Koletić, Goran, and Jasmina Mehulić. "Pornografija, stav o uporabi kondoma i uporaba kondoma kod riječkih adolescenata." Socijalna ekologija 30, no. 2 (2021): 177–96. http://dx.doi.org/10.17234/socekol.30.2.1.
Full textAbstract:
Jednostavnost pristupa internetskoj pornografiji izazvala je zabrinutost odgojnih stručnjaka i opće javnosti zbog negativnih učinaka pornografije na psihosocijalno i seksualno sazrijevanje adolescenata. Pretpostavljena povezanost između uporabe pornografije i rizičnog seksualnog ponašanja, posebice nezaštićenog spolnog odnosa, često se nalazi u središtu pozornosti. Prema dosadašnjim istraživanjima, stav o uporabi kondoma važan je prediktor stvarne uporabe kondoma. Međutim, razmjerno je malo studija analiziralo povezanost između uporabe pornografije, stava o uporabi kondoma i uporabe kondoma među adolescentima. Konceptualni okvir ove studije čini nedavno razvijeni model akvizicije, aktivacije i aplikacije (3AM). Cilj je ove studije analiza longitudinalne povezanosti između učestalosti uporabe pornografije te stava o uporabi kondoma i uporabe kondoma pri posljednjem spolnom odnosu. Podaci su prikupljeni metodom ankete u dva vala među učenicima/ama 14 riječkih srednjih škola od 2015. do 2018. godine (N=227; Mdob=17,3; SD=0,5). Kontrolirajući traženje uzbuđenja i permisivne stavove o seksualnosti, provedena je višegrupna ukrižena analiza primjenom strukturalnog modeliranja. Utvrđena je longitudinalna povezanost između učestalosti uporabe pornografije i negativnijeg stava o uporabi kondoma, ali samo kod mladića. Nije utvrđena longitudinalna povezanost između uporabe pornografije i uporabe kondoma. Povrh rasprave o rezultatima, zaključno se razmatraju preporuke za daljnja istraživanja i praktične implikacije. Dobiveni nalazi mogu poslužiti stručnjacima iz područja obrazovanja, medijske pismenost i javnog zdravstva, ali i široj javnosti.
7
Zupanič Pajnič, Irena. "Uporaba mitohondrijske DNA v forenzičnih preiskavah." Slovenian Medical Journal 89, no. 1-2 (2019): 55–72. http://dx.doi.org/10.6016/zdravvestn.2932.
Full textAbstract:
Prispevek na pregleden način opisuje uporabo mitohondrijske DNA (mtDNA) v forenzičnih preiskavah. Pri starih in slabo ohranjenih bioloških vzorcih tipizacija jedrne DNA pogosto ni uspešna, lahko pa preiskujemo polimorfizme mtDNA, ki je zaradi številnih kopij na calico in krožne oblike manj izpostavljena razgradnji in se ohrani daljši čas. Osredotočili se bomo na kontrolno regijo mtDNA, ki je zaradi svoje polimorfnosti v forenzičnih preiskavah najbolj uporabna in opozorili na heteroplazmijo, ki jo je potrebno upoštevati pri identifikacijah posameznikov in bioloških sledi. Slabo ohranjene biološke vzorce predstavljalo predvsem stari skeletni ostanki - kosti in zobje, stari nohti, feces, urin ter izpadli lasje. Slednji predstavljajo mikrosledove, ki jih kriminalisti pogosto najdejo na krajih kaznivih dejanj. Posamezen tip biološkega materiala bomo podrobneje opisali. Poleg zgradbe bomo namenili posebno pozornost vplivom okolja na ohranitev DNA v posameznem tipu biološkega materiala, optimizaciji ekstrakcijskih metod za učinkovito izolacijo in optimalnemu vzorčenju. Zaradi nizkih količin DNA, so omenjeni vzorci izpostavljeni kontaminaciji z DNA oseb, ki sodelujejo pri postopkih zbiranja in genetskih preiskavah. Za preprečevanje in sledenje morebitni kontaminaciji upoštevamo različne ukrepe, ki jih bomo opisali. Uporaba mtDNA je v forenziki zelo široka, zato bomo prispevek zaključili s predstavitvijo preiskav mtDNA v Sloveniji in po svetu.
8
Kolega, Nataša, and Patricija Prelc. "Določanje kratkoročnih sprememb na klifu med Fieso in Pacugom s podatki letalskega lidarja." Dela, no. 45 (January 12, 2016): 31. http://dx.doi.org/10.4312/dela.45.2.31-48.
Full textAbstract:
Prispevek obravnava problematiko določanja kratkoročnih sprememb na flišnih klifih na slovenski obali s pomočjo dveh nizov podatkov letalskega lidarskega snemanja (z vmesnim razmikom treh let). Metoda se še razvija in se običajno uporablja v kombinaciji s terestričnim lidarjem. Na klifu med Fieso in Pacugom smo izvedli eksperimentalni poskus določanja kratkoročnih sprememb: največji delež razlik se je zgodil na steni klifa in abrazijski polici ter na osrednjem delu klifa, iz česar sklepamo, da je to najaktivnejši del klifa. Raziskava je pokazala, da je uporaba letalskih lidarskih posnetkov kljub določenim pomanjkljivostim lahko zelo uporaben pripomoček.
9
Kolega, Nataša, and Patricija Prelc. "Določanje kratkoročnih sprememb na klifu med Fieso in Pacugom s podatki letalskega lidarja." Dela, no. 45 (December 29, 2016): 31–48. http://dx.doi.org/10.4312/dela.45.31-48.
Full textAbstract:
Prispevek obravnava problematiko določanja kratkoročnih sprememb na flišnih klifih na slovenski obali s pomočjo dveh nizov podatkov letalskega lidarskega snemanja (z vmesnim razmikom treh let). Metoda se še razvija in se običajno uporablja v kombinaciji s terestričnim lidarjem. Na klifu med Fieso in Pacugom smo izvedli eksperimentalni poskus določanja kratkoročnih sprememb: največji delež razlik se je zgodil na steni klifa in abrazijski polici ter na osrednjem delu klifa, iz česar sklepamo, da je to najaktivnejši del klifa. Raziskava je pokazala, da je uporaba letalskih lidarskih posnetkov kljub določenim pomanjkljivostim lahko zelo uporaben pripomoček.
10
Crljenko, Ivana. "Analiza uporabe hrvatskih egzonima s obzirom na obilježja geografskoga objekta." Studia lexicographica 14, no. 26 (2020): 37–63. http://dx.doi.org/10.33604/sl.14.26.2.
Full textAbstract:
Uporaba egzonima jedan je od najranijih izazova za stručnjake koji se na međunarodnoj razini bave geografskim imenima. Prevladavajuće je motrište da egzonimi ometaju međunarodnu komunikaciju pa njihovu uporabu treba smanjiti. Drugo je mišljenje da su egzonimi sastavni dio rječnika jezične zajednice koja ih stvara i rabi, važan su dio njezina kulturnog nasljeđa i identiteta te ih ne treba zanemarivati. U novije se vrijeme učvršćuje ideja o srednjem rješenju prema kojem egzonime treba rabiti različito, ovisno o dobnim skupinama korisnika, namjeni publikacije i vrsti komunikacije (međunarodnoj ili nacionalnoj). Slijedeći to motrište, članovi Radne skupine za egzonime pri UNGEGN-u donijeli su zaključke vezane uz globalno zajedničke karakteristike egzonima i kriterije njihove uporabe. Tri kriterija odnose se na obilježja geografskoga objekta za koji se rabi egzonim (tip, veličina, važnost, poznatost i lokacija objekta). U radu se kvantitativnom analizom brojnosti i zastupljenosti hrvatskih egzonima u nekoliko kategorija pokazuje da je uporaba hrvatskih egzonima sukladna tim kriterijima, što znači da se egzonimi rabe: a) kad geografski objekt ima bliske i tradicionalne veze s hrvatskom jezičnom zajednicom, a najčešće je riječ o geografski bližim objektima; b) kad je objekt povijesno ili danas važan, globalno i/ili za hrvatske govornike; c) kad se objekt prostire na više govornih područja.
11
Dobrišek, Simon, Vitomir Štruc, Boštjan Vesnicer, and France Mihelič. "Bodo pametni nadzorni sistemi prisluhnili, razumeli in spregovorili slovensko?" Slovenščina 2.0: empirical, applied and interdisciplinary research 1, no. 2 (2013): 165–80. http://dx.doi.org/10.4312/slo2.0.2013.2.165-180.
Full textAbstract:
Članek obravnava tehnologije govorjenega jezika, ki bi lahko omogočile t. i. pametnim nadzornim sistemom, da bi nekoč prisluhnili, razumeli in spregovorili slovensko. Tovrstni sistemi se z uporabo senzorjev in naprednih računalniških metod umetnega zaznavanja in razpoznavanja vzorcev do neke mere zavedajo okolja ter prisotnosti ljudi in drugih pojavov, ki bi lahko bili predmet varnostnega nadzora. Med tovrstne pojave spada tudi govor, ki lahko predstavlja ključni vir informacije pri določenih varnostnonadzornih okoliščinah. Tehnologije, ki omogočajo samodejno razpoznavanje in tvorjenje govora ter samodejno razpoznavanje govorcev in njihovega psihofizičnega stanja s pomočjo napredne računalniške analize govornega zvočnega signala, odpirajo povsem nove dimenzije razvoja pametnih nadzornih sistemov. Samodejno razpoznavanje varnostno sumljivih govornih izjav, kričanja in klicev na pomoč ter samodejno zaznavanje varnostno sumljivega psihofizičnega stanja govorcev tovrstnim sistemom doda pridih umetne inteligence. Članek predstavlja trenutno stanje razvoja omenjenih tehnologij in možnosti njihove uporabe za slovenski govorjeni jezik ter različne varnostnonadzorne scenarije uporabe tovrstnih sistemov. Naslovljena so tudi širša pravna in etična vprašanja, ki jih odpira razvoj in uporaba tovrstnih tehnologij. Govorni nadzor je namreč eno najbolj občutljivih vprašanj varstva zasebnosti.
12
Ljubešić, Nikola, Marija Stupar, Tereza Jurić, and Željko Agić. "Izgradnja modelov za prepoznavanje imenskih entitet za hrvaščino in slovenščino." Slovenščina 2.0: empirical, applied and interdisciplinary research 1, no. 2 (2013): 35–57. http://dx.doi.org/10.4312/slo2.0.2013.2.35-57.
Full textAbstract:
Prispevek predstavlja razvoj prosto dostopnih modelov za prepoznavanje in klasifikacijo imenskih enot za hrvaški in slovenski jezik. Poskusi se osredotočajo na najbolj informativne jezikovne lastnosti, pri čemer upoštevajo dostopnost jezikovnih orodij za oba jezika. Poleg standardnih jezikovnih lastnosti so upoštevane tudi distribucijske lastnosti, ki so bile izračunane iz velikih neoznačenih enojezičnih korpusov. Uporaba distribucijskih lastnosti izboljša rezultate za 7-8 točk v meri F1, uporaba oblikoslovnih informacij pa dodatno za 3-4 točke, in to pri obeh jezikih. Najboljši naučeni model skupaj s testno množico za primerjavo z obstoječimi in bodočimi sistemi ter model za oblikoslovno označevanje hrvaščine s programom HunPos so dostopni za prenos za uporabo v znanstvene in komercialne namene.
13
Žagar Szentesi, Orsolya, and Kristina Katalinić. "Mehanizam prefigiranja smjernog značenja u mađarskome – u kontekstu hrvatskog jezika." Fluminensia 33, no. 1 (2021): 53–74. http://dx.doi.org/10.31820/f.33.1.10.
Full textAbstract:
Fokusiranjem na prefiksaciju smjernog značenja, u ovom se radu ostvaruju dva cilja: prvo, podrobno se analiziraju različiti mehanizmi smjerne prefiksacije u mađarskom i u hrvatskom jeziku, a drugo, na temelju tih različitosti tumači se dosada neistraživani dio poteškoća u usvajanju prefiksacije u mađarskom kao inom jeziku. Osim što u mađarskom jeziku ima veći broj prefikasa i prefiksoidnih elemenata, a i sam mehanizam prefigiranja podliježe strogim pravilima; prefiksima je moguće izraziti vrlo kompleksne pojmovne sadržaje kakve drugi jezici izražavaju drugim sredstvima (mahom prilogom ili imeničkim konstrukcijama), čak i kad u svom sustavu imaju prefikse. Zbog toga prefiksacija predstavlja poseban izazov u podučavanju i ovladavanju mađarskim kao inim jezikom, a jedna je od kritičnih točaka različita distribucija prefikasa smjernog značenja uz određene glagole u dva jezika – na tom području dosada nisu bila provedena istraživanja. Iako se na prvi pogled čini da se radi o semantički prozirnoj i razmjerno lako provedivoj tvorbi, izvor neprimjerene uporabe prefikasa može biti i činjenica da se mađarski prefiksi koji izražavaju značenje smjera udružuju s osjetno širim krugom glagola, nego prefiksi identičnih funkcija u hrvatskom jeziku, uključujući i takve glagole koji sami po sebi ne ocrtavaju koncepte kretanja ili pozicioniranja. Prema našim zapažanjima kod studenata mađarskog kao inog jezika uporaba smjernih prefikasa uz takve glagole teže se automatizira, nego uz ostale glagole. Za dobivanje jasnije slike o opsezima poteškoća na tom planu, proveli smo testiranje o uporabi triju odabranih smjernih prefikasa (značenja ’u-’, ’iz-’ i ’pre-’) u krugu studenata hungarologije čija se razina znanja kreće od B2 do C1 prema ZEROJ-u. Testiranjem smo željeli dobiti odgovor na sljedeća pitanja: utječe li na uporabu prefikasa uz određene mađarske glagole postojanje identičnog sklopa (prefiks + glagol) u hrvatskom jeziku, te postoji li razlika među pojedinim smjernim prefiksima mađarskog jezika s obzirom na učestalost, odnosno ispravnost uporabe.
14
Klobučar, Damir, and Silvije Orsag. "Analiza uporabe financijske poluge u poduzeću „Hrvatske šume“ d.o.o." Šumarski list 143, no. 7-8 (2019): 353–60. http://dx.doi.org/10.31298/sl.143.7-8.7.
Full textAbstract:
Uspjeh poslovanja za vlasnike poduzeća ovisi o postignutoj snazi zarađivanja, ali i o izboru oblika financiranja poslovanja poduzeća. Sumarno se oportunost izbora oblika financiranja može promatrati preko pravila financijske poluge. Pravilo govori o tome kako se oportunom uporabom dugova može povećati prinos za vlasnike prema prinosu koje bi imali da se dugovi nisu koristili. U radu su najprije analizirani mogući pristupi analizi oportunosti uporabe financijske poluge i izoliran je kao najbolji pristup onaj koji isključuje zamku spontanog financiranja. Nakon toga primijenjena je analiza na konkretne podatke poduzeća Hrvatske šume d.o.o. u razdoblju 2005.-2015. Analiza je pokazala kako u Hrvatskim šumama d.o.o., osim u zadnjoj godini analiziranog razdoblja, uporaba financijske poluge nije bila oportuna. Pri tome je ključni razlog za neodgovarajuće zaduživanje izrazito slaba snaga zarađivanja u najvećem dijelu analiziranog razdoblja, dok su na to samo ograničeno utjecali skupi dugovi.
15
Đodan, Martina, Robert Brus, Sanja Perić, et al. "Non-native tree species in the viewpoint of climate change." Šumarski list 142, no. 7-8 (2018): 401–2. http://dx.doi.org/10.31298/sl.142.7-8.6.
Full textAbstract:
Gospodarenje alohtonim vrstama ima tradiciju u hrvatskome šumarstvu, ali njihov potencijal se treba ponovno razmotriti i ocijeniti u novonastalim okvirima klimatskih promjena te rastućim potrebama društva za šumskim proizvodima i uslugama. Unatoč činjenici da svaka država ima svoj popis introduciranih vrsta, uključujući i Hrvatsku, autori prihvaćaju definiciju COST Akcije FP1403 NNEXT te rad baziraju na šumskim vrstama drveća kojima se prirodni areal nalazi izvan granica Europe. Ovaj pregledni rad doprinos je saznanjima o introdukciji i aktivnoj uporabi alohtonih vrsta u zemlji, a obuhvaća dostupne znanstvene i stručne studije te primjere uspješne uporabe u gospodarenju šumama. Zbog složenosti ove problematike autori će objaviti pregled rizika i izazova uporabe alohtonih vrsta u zasebnome radu. Dostupni podaci o prisutnosti alohtonih vrsta na pokusnim objektima te u šumarskoj praksi ukazuju kako se u praksi koristi tek manji broj vrsta (Tablica 1), dok su stvarni potencijal i njihove koristi daleko veće. Analiza podataka ukazuje kako su najzastupljenije alohtone vrste u šumarskoj praksi: Robinia pseudoacacia L. (12003.88 ha), Pinus strobus L. (3218.69 ha), Juglans nigra L. (2376.66 ha), F. pennsylvanica Marshall. i Fraxinus americana L.(1099.77 ha), Pseudotsuga menziesii (Mirb.) Franco. (393,05 ha) i L Quercus rubra. (51,99 ha). Podaci o proizvodnji šumskoga reprodukcijskog materijala navedenih vrsta ukazuje da rasadnička proizvodnja nije usklađena s potencijalom njihove uporabe u praksi. U radu se daje i iscrpan pregled različitih gledišta i koristi uzgoja alohtonih vrsta u Hrvatskoj. Samo neke od njih su (Slika 1, Tablica 2): nove mogućnosti proizvodnje visoko kvalitetnog drveta u kraćim ophodnjama, kao i drveta za bioenergiju, novih drvnih proizvoda i tehnologija; socijane koristi (mali i srednji poduzetnici, privatni šumoposjednici); povećanje stabilnosti i adaptabilnosti šumskih sastojina, ali samo u slučajevima velikih šteta i male plastičnosti i otpornosti domaćih vrsta; smanjenje intenziteta šumskouzgojnih radova, kao i uloženih sredstava na pripremi staništa prilikom pošumljavanja; ostvarivanje većih mogućnosti uporabe zapuštenoga poljoprivrednog zemljišta i ostalih prikladnih površina; sanacija progala ili većih površina nakon šteta u sastojinama domaćih vrsta (npr. obične smreke); supstitucija osjetljivih vrsta otpornijim i plastičnijim vrstama (mogućnosti mješovitih ili obogaćenih sastojina otpornijim alohtonim vrstama) te umanjenje negativnog djelovanja biotskih i abiotskih čimbenika. Njihova uporaba u sanaciji površina te konverziji degradiranih i devastiranih šuma pruža nove mogućnosti posebice na područjima s nepovoljnim ekološkim uvjetima, za koja se predviđa da će biti najpogođenija područja Hrvatske u budućnosti. Alohtone vrste mogu osigurati i niz opće korisnih funkcija šuma (npr. povećanje vezanja ugljika, fitoremedijacija zagađenih tala). Zbog složenosti problematike preporučujemo da se odluke o uporabi alohtonih vrsta donose na osnovi usporedbe s domaćim vrstama za svako stanište te na osnovi pregleda potencijalnih koristi, ali i rizika i izazova. Ističemo kako pojedine alohtone vrste treba poticati, dok neke zbog svoga invanzivnog potencijala trebaju biti strogo ograničene. Uporaba visokoproduktivnih, otpornijih i plastičnijih alohtonih vrsta predstavlja nova šumskouzgojna rješenja, koja su posebice važna u smislu pripreme staništa za prihvat autohtonih vrsta te povećanja otpornosti i plastičnosti šumskih sastojina, što je neizostavna komponenta adaptacijskih strategija gospodarenja šumama. Ipak, daljnja znanstvena istraživanja potrebna su kako bi se kvantificirala uporabljivost svake alohtone vrste, ali i olakšalo donošenje odluka u praksi.
16
Zurc, Joca. "Integracija Kvantitativne In Kvalitativne Metodologije V Raziskavah V Zdravstvu: Sistematična Pregledna Študija / Integrating Quantitative and Qualitative Methodology in Health Science Research: A Systematic Review." Slovenian Journal of Public Health 52, no. 3 (2013): 221–35. http://dx.doi.org/10.2478/sjph-2013-0023.
Full textAbstract:
Izvleček Izhodišča: Priljubljenost integracije kvantitativne in kvalitativne metodologije v isti raziskavi je neverjetno narasla v zadnjih letih. Nimamo pa veliko podatkov o uspešnosti njihove uporabe v raziskovalni praksi na področju zdravstva. Namen te raziskave je bil analizirati področja, osrednje raziskovalne tematike, vrste raziskovalnih načrtov, uspešnost uporabe in nadaljnja odprta vprašanja integracije metod v raziskavah v zdravstvu. Metode: Raziskava temelji na sistematični pregledni študiji 25 znanstvenih člankov s področja zdravstva, ki so pri svojem raziskovanju uporabili integracijo metod. Vključitvena merila: izvirni znanstveni članek z uporabo in evalvacijo integracije metod, objavljen v obdobju julij 2006-julij 2011 v reviji z recenzijo, ki je vključena v mednarodne baze podatkov: WebSurvey Methodology, CINAHL, MEDLINE in PubMed. Rezultati: Vseh 25 analiziranih raziskav je potrdilo uspešnost uporabe integracije metod v raziskavah v zdravstvu. Uporaba integracije metod je najpogostejša na področju zdravstvene nege (32%) in promocije zdravja (28%). Prevladuje zaporedni način izvedbe kvantitativne in kvalitativne faze raziskave (64,3%), pri čemer je prva faza v večini primerov dominantna (71,4%). Razmerje med kvantitativnim (57,2%) in kvalitativnim (42,8%) prioritetnim pristopom je uravnoteženo. Najpogosteje uporabljeni nameni integracije metod v raziskavah v zdravstvu so komplementarnost (57,1%), triangulacija (28,6%) in ekspanzija (14,3%). Zaključki: Dobljene ugotovitve potrjujejo uporabnost integracije metod pri raziskovanju kompleksnih in manj raziskanih problematik v zdravstvu ter izkazujejo potrebe po nadaljnjih raziskovanjih, kot so: konceptualizacija integracije metod v posameznih disciplinah zdravstvenih ved, razvoj meril in standardov ocenjevanja kakovosti raziskav z integracijo metod ter razširitev uvedbe integracije metod v klinično prakso kot podpore pri razvoju na dokazih podprte prakse.
17
Markovič Božič, Jasmina, and Alenka Spindler Vesel. "Perioperativna uporaba medicinske hipnoze." Slovenian Medical Journal 90, no. 3-4 (2021): 202–7. http://dx.doi.org/10.6016/zdravvestn.3026.
Full textAbstract:
Perioperativni čustveni stres je za bolnika slaba izkušnja, ki ima negativne posledice. Zmanjšamo ga lahko s farmakološkimi ali nefarmakološkimi metodami. Medicinska hipnoza je nefarmakološka metoda, ki zmanjša perioperativni stres in bolečino. Hipnosedacija je anestezijska tehnika, pri kateri se medicinska hipnoza uporablja kot dodatek k lokalni ali področni anesteziji ob sedaciji ali analgeziji. Izboljša udobje med posegom, zmanjša občutek tesnobe, bolečine, porabo anksiolitikov in analgetikov, izboljša pogoje za operacijo in skrajša čas okrevanja. Uporablja se le pri določenih kirurških posegih in pri izbranih bolnikih. Multimodalna strategija zdravljenja vključuje tako farmakološke kot nefarmakološke pristope. Medicinska hipnoza se lahko uporablja kot sredstvo, ki učinkovito dopolnjuje perioperativno zdravljenje.
18
Zadravec, Tanja, Dušan Mekiš, Sergej Kmetec, and Dominika Vrbnjak. "Uporaba in učinkovitost glasbene terapije v enoti intenzivne terapije." Obzornik zdravstvene nege 54, no. 4 (2020): 315–25. http://dx.doi.org/10.14528/snr.2020.54.4.3027.
Full textAbstract:
Uvod: Uporaba glasbe v terapevtske namene je neinvazivna intervencija, ki v bolnišničnem okolju lahko ugodno vpliva na pacientovo psihofizično stanje, vendar v vsakdanji obravnavi pacientov ni uveljavljena. Zato je bil namen raziskave preučiti uporabo in učinkovitost glasbene terapije glede na doživljanje bolečine ali stresa pri pacientih, hospitaliziranih v enotah intenzivne terapije.Metode: Izveden je bil sistematični pregled znanstvene literature v mednarodnih podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL, Cochrane Library, ScienceDirect, Wiley Online Library z uporabo ključnih besed v angleškem jeziku »music therapy«, »intensive care unit«, »stress«, »anxiety«, »pain« ter upoštevanjem vključitvenihin izključitvenih kriterijev. Potek pregleda literature je prikazan s pomočjo diagrama PRISMA. Kakovost raziskav, vključenih v končno analizo, je bila ocenjena s pomočjo orodja Scottish Intercollegiate Guidelines Network. Rezultati so sintetizirani z uporabo metode analize vsebine.Rezultati: Izmed 749 identificiranih zadetkov je bilo v končno analizo vključenih 13 raziskav. Raziskave kažejo učinkovitost glasbene terapije pri lajšanju bolečin, poglobitvi sedacije, uravnavanju fizioloških parametrov ter zmanjšanju strahu in anksioznosti pri hospitaliziranih pacientih v enotah intenzivne terapije.Diskusija in zaključek: Glasbena terapija je v medsebojnem dopolnjevanju s farmakološkimi ukrepi primerna intervencija za obvladovanje bolečine in stresa. Primanjkuje dokazov o optimalnem trajanju, zvrsti glasbe in načinu izvajanja glasbene terapije za doseganje najboljših rezultatov.
19
Markus Klarić, Marija, Dubravko Klarić, Ognjen Brborović, and Krunoslav Capak. "Marihuana – zlouporaba i medicinska uporaba." Journal of applied health sciences 6, no. 1 (2020): 137–51. http://dx.doi.org/10.24141/1/6/1/13.
Full textAbstract:
Indijska konoplja (lat. Cannabis sativa L., podvrsta indijska) prati čovjeka od pradavnih vremena pa sve do danas. Prepoznati učinci indijske konoplje kao psihoaktivnog sredstva (glavni sastojak THC delta-9-tetrahidrokanabinol) doveli su do različitih oblika uporabe, ali i kao lijeka u medicinske svrhe. Tehnološki napredak, brojna istraživanja, dovela su do otkrića velikog broja drugih sastojaka (CBD kanabidiol – kanabinoidi) koje sadržava indijska konoplja, a nisu psihoaktivni, međutim našli su svoju primjenu u medicinskoj terapiji. Samom uporabom nužno se pojavila i zlouporaba. Marihuana je danas, iako samo kao jedan od produkata, postala u svakodnevnoj komunikaciji sinonim za indijsku konoplju. Na nelegalnim je tržištima najraširenija droga, kako u ponudi tako i potražnji (produkti hašiš, ulje hašiša, razne mješavine i oblici produkata indijske konoplje nisu toliko rasprostranjeni kao marihuana). Proizvodnju, prenošenje – krijumčarenje, preprodaju i konzumaciju trebalo je staviti pod državni nadzor, odnosno u zakonske okvire, što je i učinjeno, ali uz stalne promjene. To se nije moglo i ne može se regulirati samo u nacionalnim okvirima, već prema konvencijama na širokoj međunarodnoj sceni, uz učešće međunarodnih organizacija, poglavito UN-a. Ipak usklađenost nacionalnih zakonskih okvira s međunarodnima ostavlja prostor za današnje trendove u smislu dekriminalizacije, depenalizacije i legalizacije, što je isto tako dio kulturoloških, bihevioralnih, socioloških, ali i političkih pristupa prema određivanju uporabe i zlouporabe. Granicu između nelegalne odnosno nezakonite primjene ponekad će biti teško odrediti, ali svakako u tom smislu potreban je znanstveni i empirijski multidisciplinarni pristup, razumijevanje, ali i donošenje odgovarajućih odluka.
20
Zupančič, Jernej. "Terenski indikatorji kor raziskovalna metoda v socialni in politični geografiji." Dela, no. 25 (December 1, 2006): 7–14. http://dx.doi.org/10.4312/dela.25.7-14.
Full textAbstract:
Prispevek obravnava vprašanje uporabe nekaterih izbranih metod socialne geografije na delovnih področjih politične geogrfije. V tem okviru namenja posebno pozornost uporabi različnih terenskih indikatorjev, s katerimi si pomagamo pri pojasnjevanju procesov, pojavov in problemov. Kljub nekaterim slabostim je metoda uporabna tudi sedaj, še posebej pri proučevanju manjšinskega vprašanja in kriznih območij.
21
Kelava, Polona. "Komunikacija in pisne spretnosti (1. del)." Andragoška spoznanja 9, no. 3 (2003): 6–16. http://dx.doi.org/10.4312/as.9.3.6-16.
Full textAbstract:
V prispevku iscemo vzporednice med posameznikovo stopnjo izobrazbe in njegovo zmoznostjo učinkovite uporabe sredstev komunikacije. Oboje povratno vpliva tudi na pisne spretnosti. Podrobneje se posvetimo uporabi interneta, ki je dovolj razsirjeno sredstvo komunikacije in izobrazevalno sredstvo, da lahko govorimo 0 njegovi mnozicni uporabi, hkrati pa je zaradi nekaterih omejitev (cenovne nedostopnosti, zahtevanih spretnosti, znanj za njegovo uporabo) mnogim nedosegljivo. Izkaze se, daje dostop do interneta mocno odvisen od stopnje izobrazbe, kar obstojeee razlike med vi~je in nizje izobrazenimi dodatno povečuje.
22
Polat, Sibel, and Ozge TUMER YILDIZ. "Vključenost lokalne skupnosti v pripravo smernic za urbanistično oblikovanje na območjih kulturne dediščine: primer Burse v Turčiji." Urbani izziv 2, no. 30 (2019): 5–19. http://dx.doi.org/10.5379/urbani-izziv-2019-30-02-001.
Full textAbstract:
V zadnjih letih so centralna vlada in lokalne uprave v Turčiji izvedle različne študije, da bi vzpostavile pravno-upravni okvir urbanističnega oblikovanja in pripravile oblikovalske smernice za ohranjanje identitete zgodovinskih mest pod pritiski hitre urbanizacije. V članku sta avtorici pojasnili, kako sta v praksi izvedli model participativne priprave oblikovalskih smernic za območja kulturne dediščine, ki sta ga oblikovali v okviru znanstvenoraziskovalnega projekta. Predstavili sta uporabo raznih metod, da se lahko v pripravo oblikovalskih smernic za območja kulturne dediščine vključi raznovrstne akterje, razpravljali sta o pomembnosti metod in procesov vključevanja lokalne skupnosti v pripravo teh smernic, na podlagi primerov iz Združenega kraljestva in Turčije pa sta osvetlili področje uporabe smernic za trajnostno ohranjanje območij kulturne dediščine na splošno. Predstavili sta še študijo primera, opravljeno v turškem mestu. Bursa, natančneje v predelu Hanlar, ki je na Unescovem seznamu svetovne dediščine. Študija je obsegala raziskavo načrtovalskih odločitev, analizo območja, anketo med mestnimi prebivalci, poglobljene intervjuje z lokalnimi obrtniki in oblikovalsko delavnico z raznovrstnimi akterji. V predstavitvi glavnih izsledkov študije so med drugim navedeni uporaba raznih načinov vključevanja skupnosti v pripravo oblikovalskih smernic za območja kulturne dediščine v Turčiji, sistem oblikovalskih usmeritev za Burso in seznam priporočil, povezanih z oblikovalskimi smernicami za Hanlar in Burso, sestavljen na podlagi primerov iz Združenega kraljestva.
23
Nemeth-Jajić, Jadranka, and Tonća Jukić. "Definiranje i uporaba nazivlja za e-izvedbu nastave." Metodički ogledi 28, no. 1 (2021): 89–114. http://dx.doi.org/10.21464/mo.28.1.7.
Full textAbstract:
Nastava koja se zbog pandemije uzrokovane koronavirusom u hrvatskim školama i na hrvatskim sveučilištima u drugom polugodištu školske odnosno u ljetnom semestru akademske godine 2019./2020. odvijala na mreži u javni i stručni diskurs unijela je različite, katkada istoznačne, katkada bliskoznačne, katkada nedovoljno precizne nazive, što dovodi do potrebe preispitivanja njihova značenja i opsega pojma na koji se oni odnose. Kako bi se pridonijelo preciznijoj uporabi nazivlja za e-izvedbu nastave, u ovome radu pozornost je stoga ponajprije posvećena definiranju sedam izabranih naziva, a potom su postupkom pretraživanja mrežnih stranica na hrvatskome jeziku po ključnim riječima izdvojeni primjeri njihove uporabe. Posrijedi su nazivi e-učenje, e-poučavanje, e-nastava, mrežna nastava, online nastava, virtualna nastava i nastava na daljinu.
24
Buljan Gudelj, Lara. "Povezanost dožvljaja školske klime i strategija učenja učenika osnovne škole." Život i škola 64, no. 2 (2019): 27–39. http://dx.doi.org/10.32903/zs.64.2.2.
Full textAbstract:
Cilj istraživanja bio je utvrditi povezanost između percepcije školske klime i uporabe strategija učenja kod učenika u osnovnoj školi. U istraživanju je sudjelovalo 407 učenika prosječne dobi od 12 godina. Korišteni su instrumeni Hrvatski upitnik školske klime za učenike (HUŠK-U, Velki, Kuterovac Jagodić i Antunović, 2012) i Skala strategija učenja (SSU, Lončarić, 2014). Utvrđene su razlike u percepciji školske klime s obzirom na spol učenika, razred koji pohađaju i školski uspjeh na kraju prethodne školske godine. Postoje statistički značajne razlike u korištenju strategija učenja s obzirom na uspjeh kojim su učenici završili prethodnu školsku godinu. Vrlo dobri i odlični učenici mnogo više koriste dimenziju Ciklus metakognitivne kontrole učenja i Duboko kognitivno procesiranje, a Površinsko kognitivno procesiranje značajno manje koriste učenici koji su postigli odličan uspjeh od onih koji su postigli dovoljan ili dobar uspjeh. Utvrđeno je da uporaba različitih strategija učenja predviđa doživljaj školske klime učenika te da se 32,7% varijance doživljaja školske klime može objasniti uporabom strategija učenja. Svaki prediktor, tj. svaka dimenzija strategija učenja daje značajan jedinstven doprinos modelu, a Ciklus metakognitivne kontrole učenja pokazao se najboljim prediktorom doživljaja školske klime.
25
Drnovšek, Rok, and Andreja Kvas. "Zdravstveni coaching kot pristop zdravstvene vzgoje k zdravemu življenjskemu slogu mladih." Obzornik zdravstvene nege 54, no. 4 (2020): 326–37. http://dx.doi.org/10.14528/snr.2020.54.4.3010.
Full textAbstract:
Uvod: Sočasna podvrženost več dejavnikom tveganja v povezavi z nezdravim življenjskim slogom vodi v nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni in je v Sloveniji najbolj razširjena med mladimi odraslimi (25–34 let). Zdravstveni coaching je pristop zdravstvene vzgoje, ki bi bil lahko uporaben za zmanjševanje pojavnosti multiplih dejavnikov tveganja v povezavi z nezdravim življenjskim slogom med mladimi. Namen raziskave je bil pregledati in analizirati literaturo o uporabi zdravstvenega coachinga za zdrav življenjski slog mladih.Metode: Izveden je bil pregled znanstvene literature v podatkovnih bazah PubMed in PubMed Central. Upoštevana so bila priporočila PRISMA. Identificirane zadetke smo uvrstili v nivo hierarhije dokazov in ocenili kakovost s pomočjo orodja za ocenjevanje kakovosti raziskav z mešano metodološko zasnovo.Rezultati: Izmed 777 identificiranih zadetkov je bilo v končno analizo vključenih sedem izvirnih znanstvenih člankov. Zdravstveni coaching je pri obravnavi multiplih dejavnikov tveganja v povezavi z nezdravim življenjskim slogom najpogosteje uporabljen za hkratno promocijo zdrave prehrane in telesne dejavnosti. Uporaba pristopa pri mlajših od 35 let pogosto vključuje rabo sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije.Diskusija in zaključek: Zdravstveni coaching lahko pomembno vpliva na odpravo in preprečevanje multiplih dejavnikov tveganja v povezavi z nezdravim življenjskim slogom med mladimi. Implementacija pristopa mora temeljiti na premišljeni zasnovi in neprekinjeni evalvaciji uspešnosti in učinkovitosti.
26
Vovk, Matej, Andrej Beličič, and Milan Šernek. "Sestava, lastnosti, uporaba in reciklaža Kerrocka." Les/Wood 66, no. 2 (2017): 57–69. http://dx.doi.org/10.26614/les-wood.2017.v66n02a06.
Full text
27
Parizoska, Jelena, and Mateusz-Milan Stanojević. "Problemi frazeološkog nazivlja." Rasprave Instituta za hrvatski jezik i jezikoslovlje 44, no. 2 (2018): 611–25. http://dx.doi.org/10.31724/rihjj.44.2.19.
Full textAbstract:
Cilj je ovoga rada dati sveobuhvatan pregled naziva koji se upotrebljavaju u frazeološkim istraživanjima na ruskome, hrvatskome, engleskome i njemačkome jeziku. Opisujemo uporabu naziva u tim jezicima s obzirom na različite jezikoslovne tradicije, različite teorijske i metodološke pristupe ustaljenim višečlanim leksičkim jedinicama te definicije i klasifikacije jedinica koje se smatraju dijelom frazeologije. U radu pokazujemo da odabir i uporaba specifičnih naziva ovisi o jezikoslovnim tradicijama, teorijskom pristupu i jeziku objavljivanja. Tako se isti naziv upotrebljava za različite vrste jedinica, ali se i jednako definirane jedinice opisuju različitim nazivima. Ta varijacija pokazuje da je nazivlje u frazeologiji podložno istim zakonitostima kao i nazivlje u drugim (nelingvističkim) disciplinama.
28
Mihevc, Špela, Tanja Križaj, and Marija Petek Šter. "Izkušnje zaposlenih z uporabo metode montessori pri delu s starejšimi in osebami z demenco v domu starejših občanov." Obzornik zdravstvene nege 55, no. 2 (2021): 102–12. http://dx.doi.org/10.14528/snr.2021.55.2.3024.
Full textAbstract:
Uvod: Pristop, usmerjen k uporabniku, prispeva h kakovosti življenja starejših in oseb z demenco v domu starejših občanov ter k dobremu počutju zaposlenih na delovnem mestu. Namen raziskave je bil ugotoviti izkušnje zaposlenih v domu starejših občanov z uporabo metode montessori pri delu s starejšimi in osebami z demenco.Metode: Narejena je bila študija primera v domu starejših občanov, kjer uporabljajo metodo montessori. Delno strukturirani intervjuji so bili izvedeni z enajstimi zaposlenimi v enem izmed domov za starejše občane v Sloveniji. Za analizo podatkov je bila uporabljena metoda analize vsebine.Rezultati: Identificirane so bile štiri kategorije: (1) vsebinski in organizacijski vidiki metode montessori pri obravnavi starejših in oseb z demenco; (2) sodelovanje med zaposlenimi, stanovalci in svojci; (3) osebni razvoj zaposlenih; (4) pomen izobraževanja za zaposlene. Raziskava pri izkušnjah zaposlenih v obravnavi starejših in oseb z demenco pokaže preplet vseh kategorij.kategorij.Diskusija in zaključek: Ugotovitve prispevajo novo znanje na področju uporabe metode montessori v domovih za starejše občane. Izkušnje zaposlenih so pokazale, da uporaba metode montessori pripomore k boljšemu razumevanju pomena sodelovanja, izobraževanja ter s tem povezanega osebnega razvoja zaposlenih. V praksi je priporočeno sistematično uvajati metodo montessori za starejše in osebe z demenco s poudarkom na izobraževanju, ki je nujna podlaga za praktično delo. Predlagamo nadaljnje raziskovanje izkušenj zaposlenih ter iskanje možnosti za uvajanje metode tudi v druge domove starejših občanov.
29
Radovan, Marko, and Dejan Dinevski. "Digitalne razlike in e-izobraževanje." Andragoška spoznanja 18, no. 4 (2012): 37. http://dx.doi.org/10.4312/as.18.4.37-44.
Full textAbstract:
Informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) se z namenom razširitve dostopa do izobraževanja odraslih lahkouporabljajo na mnoge načine. IKT, zlasti internet, spreminja vse vidike življenja in delovanja sodobne družbe. Spletnoučenje v razvitem svetu se širi in postaja vse pomembnejša oblika poučevanja in učenja, vendar je uporaba IKT vučnem procesu večinoma delna in nepovezana. Kvalitativne spremembe v uporabi IKT v izobraževanju (z integracijoračunalniško podprtih oblik komunikacije in interakcije ter informacijskih virov zunaj tradicionalnega izobraževalnegaokolja) še niso bile v celoti dosežene. E-izobraževanje zunaj formalnih okoliščin je pogosto povezano z izboljšanjempismenosti odraslih in osnovnega izobraževanja. Nova tehnologija se lahko uporabi za številne izobraževalne programeza odrasle, ki se izobraževanja sicer ne morejo udeležiti, lahko pa je tudi pomembno orodje informiranja in svetovanja.Izobraževalce odraslih na tem področju čakajo še mnogi izzivi, npr. kako razširiti dostop do IKT na podeželju in manjrazvitih območjih, kako izboljšati digitalne kompetence in kako oblikovati e-učenje, ki bo dostopno vsem udeležencem.
30
Retelj, Andreja. "Kako s pomočjo uporabe interaktivne table razvijati učne strategije za učinkovitejše učenje besedišča v tujem jeziku?" Journal for Foreign Languages 3, no. 1-2 (2011): 151–66. http://dx.doi.org/10.4312/vestnik.3.151-166.
Full textAbstract:
V članku se ukvarjamo z možnostmi uporabe interaktivne table, s katerimi lahko prispevamo k kakovostnejšemu in učinkovitejšemu učenju besedišča ter vplivamo na razvijanje učnih strategij za učenje besedišča. Naša izhodišča predstavljajo dognanja s področja učenja besedišča in učnih strategij (Oxford 1990, Nunan 1999, Nation 1999), ki jih poskušamo povezati z uporabo interaktivne table v razredu. Predstavljamo možnosti smiselne uporabe itable, kjer smo ugotovili prednosti pred vadenjem in urjenjem na papirju, ter nekaj primerov vaj in nalog po tipologiji Häussermanna in Piephoja s poudarkom na usvajanju besedišča in razvijanju učnih strategij. Na podlagi analize rezultatov spletne ankete o uporabi interaktivne table in njenem vplivu na utrjevanje in preverjanje besedišča, ki je bila izvedena pri pouku nemščine v 4. letniku, predstavljamo učenčeva dojemanja uporabe itable v razredu.
31
Boldin, Danijel. "Uporaba geografskega informacijskega sistema pri predlogu novih občin Slovenije." Dela, no. 9 (December 1, 1992): 141–52. http://dx.doi.org/10.4312/dela.9.141-152.
Full textAbstract:
V prispevku je opisana uporaba GIS orodja pri pripravi predloga novih občin v Sloveniji. Prikazana so izhodišča za pripravo grafične in atributne podatkovne baze, način priprave atributnih (šifriranje, izbiranje, združevanje podatkov popisa prebivalstva od 1961. do 1991. leta ipd.) in grafičnih podatkov (način oblikovanja novih mej občin, uporaba digitalnih podatkov mej sedanjih teritorialnih enot ipd.). Opisana je uporabljena računalniška oprema.
32
Zupanc, Vesna, and Lionel Mabit. "Uporaba neklearnih tehnik za oceno erozije in sedimentacije: preliminarni rezultati uporabe cezija-137 kot sledila v Sloveniji." Dela, no. 33 (December 1, 2010): 21–36. http://dx.doi.org/10.4312/dela.33.21-36.
Full textAbstract:
Dosedanje raziskave na področju erozije in procesov odlaganja talnih delcev v Sloveniji so uporabljale konvencionalne metode meritev. Prispevek predstavlja prednosti uporabe radionuklidov za oceno obsega prerazporeditve talne mase ter obravnava primer ocene izhodiščnega depozita 137Cs na neporušenem talnem profilu v Šalamencih v vzhodni Sloveniji. Ugotovljen izhodiščni depozit 137Cs za izbrano gozdno parcelo je bil 7316 ± 2525 Bq m–2 (koeficient variabilnosti 34 %, n = 20). Ti podatki bodo uporabljeni pri aplikaciji 137Cs metode v prihodnjih raziskavah o stopnji erozije in procesov odlaganja talnih delcev na okoliških kmetijskih zemljiščih.
33
Matjaž, Maksimiljan. "Uporaba stare zaveze v retorični argumentaciji Prvega pisma Korinčanom in njen pomen za razumevanje odrešenjske modrosti." Bogoslovni vestnik 79, no. 4 (2019): 923–35. http://dx.doi.org/10.34291/bv2019/04/matjaz.
Full textAbstract:
Prispevek obravnava Pavlovo uporabo biblično argumentacije v strukturi Prvega pisma Korinčanom ter v razvoju njene kristološke kerigme in pareneze. Osrednja pozornost je posvečena argumentacijskemu procesu ključne antiteze v prvi enoti pisma (1 Kor 1–4) σοφία – ὁ λόγος ὁ τοῦ σταυροῦ . Pavel želi z uporabo bibličnih citatov in aluzij okrepiti in utemeljiti prepričljivost retorične in teloške argumentacije ter ji podeliti avotriteto Božje besede. Pri tem večinoma uporablja grške prevode (LXX), ki jih glede na osrednjo kristološko kerigmo domišljeno prilagaja. Z avtoriteto bibličnih citatov in aluzij tako nagovarja celotno korintsko skupnost v njenih ključnih izzivih ter odpira širšo perspektivo modrosti, kjer je odločilna hermenevtika križa – ne pa modrost sveta ali judovska postava
34
Krasuski, Kamil, and Damian Wierzbicki. "Uporaba kode L2C za določitev uporabnikovega položaja." Geodetski vestnik 59, no. 04 (2015): 789–808. http://dx.doi.org/10.15292/geodetski-vestnik.2015.04.789-808.
Full text
35
Pegam, Polona. "Uporaba avtentičnih posnetkov pri poučevanju italijanščine odraslih." Journal for Foreign Languages 7, no. 1 (2015): 267–74. http://dx.doi.org/10.4312/vestnik.7.267-274.
Full textAbstract:
Namen članka je orisati uporabno vrednost avtentičnih posnetkov pri poučevanju italijanščine odraslih. Občasno vključevanje takšnih didaktičnih posnetkov kot dodatnih gradiv v učni proces predstavlja dodatno vrednost pri poučevanju. Izbrani posnetki se prilagajajo skupini in se tudi vsebinsko vključujejo v snov. Tovrstna gradiva predstavljajo privlačen način za urjenje jezikovnih spretnosti in tečajnike spodbujajo k ohranjanju stika z jezikom tudi zunaj učnih ur. Učenje italijanščine ima namreč na območjih, ki so oddaljena od slovensko-italijanske meje, drugačen položaj, saj je tu vsakodnevnega stika z »živim« jezikom manj. Tako z rabo avtentičnih posnetkov povečamo tudi slušni vnos. Če je slušni vnos tudi vizualno podprt, omogoča lažji vnos informacij, hitrejše pomnjenje in zmožnost kasnejšega priklica.
36
Dănilă, STEFAN. "VLOGA IN UPORABA OBOROŽENIH SIL V PRIHODNOSTI." CONTEMPORARY MILITARY CHALLENGES, VOLUME 2012/ ISSUE 14/2 (June 30, 2012): 11–22. http://dx.doi.org/10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.14.2.1.prev.
Full textAbstract:
Trenutni izzivi sodobnega operativnega okolja določajo ne le vzpostavitev strukture sil z nujnimi zmogljivostmi za visoko angažiranost in vzdrževanje (vključno z logistiko), temveč tudi dodelitev zmogljivosti ISTAR v podporo uresničevanja do- deljenih nalog ter doseganja želenih učinkov oboroženih sil. Njihova podpora bo nenehno prilagojena svojevrstnosti delovanj, v katera bodo oborožene sile vključene, poudarek pa bo na enotnosti, medsebojni zamenljivosti, povezljivosti in celostnem delovanju znotraj večnacionalnih struktur, odvisno od načina organiziranosti, mesta razmestitve, podnebja, zmogljivosti za vzdrževanje na območju konflikta ter pravnega institucionalnega okvira, ki ga določijo mednarodne organizacije, ki naloge izvajajo.
37
Cilar, Leona, Barbara Kegl, Majda Pajnkihar, Jadranka Stričević, Nataša Marčun Varda, and Petra Klanjšek. "Ukrepi za obravnavo otroka z okužbo zgornjih dihalnih poti." Obzornik zdravstvene nege 55, no. 3 (2021): 195–206. http://dx.doi.org/10.14528/snr.2021.55.3.3072.
Full textAbstract:
Uvod: Okužbe zgornjih dihalnih poti so pri otrocih pogoste ter so tudi pogost razlog za opustitve šolanja, obisk zdravnika in nepotrebne stroške zdravstva. Namen raziskave je pregledati, analizirati in sintetizirati obstoječo literaturo s področja ukrepov pri zdravstveni obravnavi otrok z okužbo zgornjih dihalnih poti.Metode: Uporabili smo opisno metodo dela. Iskanje literature je potekalo v obdobju od decembra 2019 do januarja 2020 v mednarodnih podatkovnih bazah Medline in CINAHL. Potek iskanja in analize literature je prikazan s pomočjo diagrama PRISMA. Zadetke smo analizirali glede na karakteristike raziskav in razvrstili glede na raven dokaza. Rezultate smo sintetizirali s pomočjo vsebinske analize.Rezultati: Izmed 1.845 identificiranih zadetkov smo v končno analizo vključili 18 zadetkov. Identificirali smo 10 kategorij: znanje, prepoznavanje okužbe zgornjih dihalnih poti, predpisovanje in uporaba antibiotikov, uporaba nepredpisanih zdravil v domačem okolju, uporaba predpisanih zdravil v domačem okolju, uporaba predpisanih zdravil v bolnišnici, socialna izolacija, nedokazan uspeh zdravila, dejavnosti zdravstvenih delavcev za preprečevanje ali zdravljenje okužb zgornjih dihalnih poti, obravnava, osredotočena na otroka in starše. Identificirali smo tri kategorije: zdravstvena vzgoja, zdravljenje in ukrepi za izboljšanje zdravstvene obravnave, zdravstvena nega in oskrba.Diskusija in zaključek: Za kakovostno zdravstveno obravnavo otrok z okužbami zgornjih dihalnih poti je potreben pristop, ki je usmerjen k otroku in družini, je celosten ter varen. Ukrepi pri interdisciplinarni zdravstveni obravnavi otrok morajo temeljiti na znanstvenih dokazih. Poleg ustreznega zdravljenja in ukrepov je pomembno, da izvajamo tudi izobraževanje otrok in staršev.
38
Pivač, Sanela. "Dejavniki, povezani z uporabo tobaka pri zdravstvenih delavcih." Obzornik zdravstvene nege 52, no. 2 (2018): 108–17. http://dx.doi.org/10.14528/snr.2018.52.2.188.
Full textAbstract:
Uvod: Razširjenost kajenja med zdravstvenimi delavci postaja resen problem. Glavni namen raziskave je bil spoznati dejavnike, ki so povezani z uporabo tobaka zdravstvenih delavcev.Metode: V raziskavi je bil uporabljen integrativni pregled znanstvene literature s področja razširjenosti kajenja med zdravstvenimi delavci in dejavnikov, povezanih z uporabo tobaka pri zdravstvenih delavcih. Uporabljene so bile mednarodne podatkovne baze CINAHL, PubMed, SpringerLink, prav tako pa smo literaturo iskali tudi s pomočjo spletnega brskalnika Google (Google učenjak). S pomočjo ključnih besed razširjenost kajenja med zdravstvenimi delavci, prevalence of smoking, nurses, professionals, tobacco use, smokers, healthcare professionals se je v končno analizo uvrstilo 13 zadetkov, ki so ustrezali vključitvenim kriterijem. Za prikaz pregleda podatkovnih baz in odločanja o uporabnosti pregledanih virov je bila uporabljena metodologija PRISMA. Zbrani podatki so bili analizirani z metodo metasinteze.Rezultati: Identificirali smo 23 kod, ki smo jih glede na lastnosti in medsebojne povezave združili v štiri vsebinske kategorije: (1) nadzor nad tobakom, (2) socialni dejavniki, povezani z uporabo tobaka, (3) ekonomski dejavniki, povezani z uporabo tobaka, (4) zavedanje zdravstvenih delavcev o pomenu promocije nekajenja. Kot najpogostejše statistične metode pri kvantitativnih analizah so bile uporabljene bivariatna (test hi-kvadrat, t-test) in multivariatna analiza.Diskusija in zaključek: Uporaba tobaka pri zdravstvenih delavcih je povezana s socialno-ekonomskimi dejavniki, starostjo, spolom, nižjo izobrazbo, nižjim dohodkom in delovnim okoljem. Krepiti je treba programe promocije nekadilskega vedenja in opogumljati zdravstvene delavce v vlogi vzornikov.
39
Lovrić, Ivana. "Osigurljiv interes prema novim INCOTERMS pravilima (2010)." Zbornik radova Pravnog fakulteta u Splitu 54, no. 1 (2017): 301–18. http://dx.doi.org/10.31141/zrpfs.2017.54.123.301.
Full textAbstract:
U radu se s teorijskog i praktičnog stajališta prikazuju i analiziraju novi termini Incotermsa iz 2010. godine. Iznose se osnovna opća obilježja nove revizije i posebna obilježja pojedinih termina, te se ukazuje na razlike u odnosu na termine Incotermsa iz 2000. godine. Posebno se ukazuje i teoretski obrazlažu odredbe o dužnostima stranaka u odnosu na sklapanje ugovora o osiguranju i ugovora o prijevozu robe. Iznose se i obrazlažu kriteriji za ocjenu koja od stranaka iz kupoprodajnog odnosa u primjeni pojedinih ugovornih termina ima interes za osiguranje robe u prijevozu. Kod obrade pojedinih termina daje se ocjena o njihovoj pogodnosti za uporabu kod prijevoza pojedinim vrstama prometa. Na kraju se ocjenjuje da pravila Incotermsa iz 2010. godine više odgovaraju potrebama suvremene poslovne prakse nego pravila prethodne revizije, te se njihova uporaba preporučuje našim gospodarstvenicima.
40
Krile, Srećko, and Darijo Mišković. "Optimalna uporaba kontejnerskih brodova koji opslužuju male luke." Naše more 65, no. 1 (2018): 18–23. http://dx.doi.org/10.17818/nm/2018/1.3.
Full text
41
Dragovič, Tatjana, and Jelica Pegan Šternberger. "Uporaba metode globalnega učenja pri poučevanju tujih jezikov." Andragoška spoznanja 7, no. 2 (2001): 76–80. http://dx.doi.org/10.4312/as.7.2.76-80.
Full textAbstract:
Avtorici v prispevku opisujeta metodo globalnega učenja tujih jezikov. Poudarjata, da temelji globalno učenje na načelih 104 nevrolingvističnega programiranja (NLP). Po tej metodi naj bi izobraževalec uporabil metodo tako imenovanega perifernega učenja, pri katerem naj bi se učenci med učenjem relaksacijskih tehnik kar »mimogrede« oziroma nezavedno učili tudi tujega jezika. Metoda globalnega učenja posnema uspešne strategije učenja iz zgodnjega otroštva in s tern ustvarja sproščen odnos do učenja. Globalno učenje primerjata tudi s standardnimi metodami.
42
Tretjak, Ana. "Uporaba podatkov posnetih z Landsat in SPOT sateliti." Dela, no. 15 (December 16, 2000): 229–40. http://dx.doi.org/10.4312/dela.15.229-240.
Full text
43
ŽIBRAT, Nika, Mihaela SKRT та Polona JAMNIK. "Uporaba β-galaktozidaze na področju živilstva in prehrane". Acta agriculturae Slovenica 110, № 1 (2017): 5. http://dx.doi.org/10.14720/aas.2017.110.1.1.
Full textAbstract:
β-galactosidase is an enzyme with hydrolytic and transgalactosylation activity. The origin of the enzyme dictates the balance between both activities. Industrially used β-galactosidases are obtained with recombinant production from filamentus funghi <em>Aspergillus</em> sp. and yeasts <em>Kluyveromyces</em> sp. Recently thermostabile β-galactosidases have been subject of many research. The enzyme can be industrially used in free or immobilized form. Immobilization often provides better stability, reusability and lower expenses. Application of β-galactosidase is most common in food processing and nutrition, it is also used in medicine and ecology. Hydrolytic activity of the enzyme has long been used for reducing lactose content in milk, while transgalactosylitic activity is used for synthesis of products such as galactooligosaccharides, lactosucrose and others. The latter have a great potential in food industry for obtaining products with reduced lactose content and increasing of nutritional value by adding dietetic fibers such as galactooligosaccharides. Despite the potential it is vital that reaction mechanisms become better understood and optimization is in place in order to reach the usability of this enzyme at industrial level.
44
Škifić, Sanja, and Katarina Grbas. "Jezična uporaba i stavovi hrvatskih imigranata u Irskoj." Zbornik radova Filozofskog fakulteta u Splitu, no. 13 (2020): 41–64. http://dx.doi.org/10.38003/zrffs.13.8.
Full textAbstract:
Imigracija u Irskoj, uključujući imigraciju Hrvata u tu zemlju, u posljednje vrijeme u znatnom je porastu. Stoga Irska u posljednjih nekoliko godina nastoji pronaći načine na koje se imigrantima može osigurati odgovarajuća kulturna i jezična integracija u irsko društvo. Ovaj rad se bavi istraživanjem jezične uporabe i stavova hrvatskih imigranata u Irskoj. U istraživanju koje je provedeno od lipnja do kolovoza 2019. godine sudjelovala su 82 hrvatska imigranta u Irskoj. Za potrebe istraživanja korišten je upitnik koji se sastojao od četiriju dijelova i koji su ispitanici ispunjavali preko društvene mreže Facebook. Od ispitanika se tražilo da odgovore na pitanja vezana za vlastito iskustvo emigracije u Irsku, a većina jezičnih pitanja odnosila se na engleski, i to na pojedine aspekte učenja, razine poznavanja i uporabe engleskoga jezika u različitim kontekstima. Rezultati istraživanja pokazuju, između ostaloga, da većina ispitanika ima pozitivan stav prema boravku u Irskoj te engleskome jeziku. Većina njih procijenila je svoju trenutačnu razinu znanja engleskoga jezika mnogo boljom od prosjeka. Iako znanje engleskoga jezika većinom nije procijenjeno ključnim za pronalazak posla u Irskoj, ipak ga je značajan broj ispitanika procijenio bitnim prilikom njihova zaposlenja.
45
BERNIK, VALERIJA. "KEMIČNO OROŽJE – POSEBNOST PRVE SVETOVNE VOJNE ALI ŠE DANES PRETEČA NEVARNOST." CONTEMPORARY MILITARY CHALLENGES, VOLUME 2014/ISSUE 16/4 (October 30, 2014): 31–49. http://dx.doi.org/10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.16.4.2.
Full textAbstract:
Kemično orožje je svoj največji razmah doživelo med prvo svetovno vojno, ko so ga uporabljale sile obeh v vojno vpletenih strani, čeprav je bila s haaškimi deklaracijami uporaba strupov v bojne namene prepovedana že pred vojno. Med prvo svetovno vojno je bilo razvitih in uporabljenih več vrst kemičnega orožja, pri čemer so največjo uporabnost ter uničevalno moč pokazali klor, fosgen in iperit. Odziv na uporabo smrtonosnega tihega orožja je bil razvoj zaščitnih mask, pri čemer pa mnoge niso zadoščale standardom in so se v kriznih trenutkih pokazale kot neučinkovite. Uporaba kemičnega orožja je v prvi svetovni vojni povzročila veliko žrtev, vendar ni odločilno vplivala na končni izid vojne. Zaradi izjemne smrtonosnosti in uničujočih fizioloških ter psiholoških posledic, ki jih je povzročilo kemično orožje v času tako imenovane Velike vojne, so si mednarodne sile po letu 1918 prizadevale zagotoviti, da se ta tihi ubijalec ne bi več uporabljal v bojne namene. To je bil tudi eden izmed vzrokov, zakaj ni prišlo do večjega razmaha uporabe kemičnega orožja po tem letu. Prizadevanja mednarodne skupnosti po izkoreninjenju bojnih strupov pa niso preprečila razvoja znanosti, ki je v 20. stoletju prinesel odkritja novih strupenih orožij, ki jih v prvi svetovni vojni še niso poznali. Chemical weapons saw their largest growth during World War I, when it was used by the forces of both involved parties despite the fact that the use of casualty agents had been banned by Hague declarations even before the war. Several types of chemical weapons were used and developed during World War I with chloride, phosgene and mustard gas proving to be most useful and destructive. As a response to the use of this lethal silent weapon protection masks were developed. However, many of them did not meet the standards and proved to be ineffective during crisis. The use of chemical weapons in World War I caused numerous casualties, but did not decisively impact the final outcome of the war. Due to the extremely lethal nature and devastating physiological and psychological consequences caused by chemical weapons during the Great War, international forces after 1918 made every effort to never use this silent murderer in combat again. This was also one of the reasons why chemical weapons did not see too large of a development after this period. However, international efforts to root out casualty agents did not prevent the scientific development, which in the 20th century brought the discovery of new toxic weapons which had not been known during World War I.
46
Birk, Anže, and Dime Sapundžiev. "Vloga sistemskih antibiotikov pri izdrtju zoba pri bolnikih na antiresorptivni terapiji." Slovenian Medical Journal 89, no. 9-10 (2020): 461–67. http://dx.doi.org/10.6016/zdravvestn.3106.
Full textAbstract:
Izhodišče: Antiresoptivna zdravila (ARZ) se uporabljajo za zdravljenje osteoporoze in kostnih pojavov pri nekaterih malignih boleznih. Zdravila zavirajo kostno razgradnjo in s tem ustrezno kostno remodelacijo. Ob oralnokirurškem posegu v ustni votlini, kot je izdrtje zoba, se lahko razvije z zdravili povzročena osteonekroza čeljustnic. Sama patogeneza še ni povsem pojasnjena, pomemben dejavnik pa je vnetje. Nanj bi lahko vplivali s sistemskimi antibiotiki po samem posegu. Osnovni namen raziskave je, ali uporaba antibiotika po izdrtju zoba pri bolnikih na zdravljenju z ARZ vpliva na pojavnost osteonekroze čeljustnic.
 Metode: Retrospektivno smo pregledali dokumentacijo 94 bolnikov (83 žensk in 11 moških), ki so jim med letoma 2006 in 2015 izdrli zob na KO za maksilofacialno in oralno kirurgijo in so se zdravili z antiresoptivnimi zdravili. Izdrtje je potekalo po enotnem protokolu za preprečevanje razvoja nekroze čeljustnic. Pri 22 bolnikih smo po posegu uvedli jemanje sistemskega antibiotika. Bolnike smo redno kontrolirali. Rezultate smo statistično analizirali.
 Rezultati: Osteonekroza čeljustnic se je razvila pri skupno 14 bolnikih (14,9 %). Pri 5 od 22 bolnikov, ki so prejeli sistemski antibiotik, se je razvila nekroza čeljustnice (22,7 %). Pri 9 od 72 bolnikih, ki niso prejeli sistemskega antibiotika, se je razvila nekroza (12,5 %). Skupna pojavnost osteonekroze čeljustnice ob prejemanju sistemskega antibiotika je 5,32 %. Uporaba antibiotične zaščite in obolevnost za MRONJ nista statistično značilno povezani (p > 0,05).
 Zaključek: Potrebne so še dodatne sistemske raziskave, ki bodo dokončno potrdile patogenezo razvoja MRONJ in pomen bakterijskega vnetja v le-tej. Nato se bo lahko dokončno potrdila ali ovrgla tudi smiselnost uporabe sistemskih antibiotikov ob oralnokirurških posegih, posebej pri izdrtju zob pri bolnikih, ki se zdravijo z ARZ.
47
Bogunović, Irena, and Jasmina Jelčić Čolakovac. "Uloga neformalnih aktivnosti u nenamjernom usvajanju jezika." Fluminensia 31, no. 2 (2019): 181–99. http://dx.doi.org/10.31820/f.31.2.15.
Full textAbstract:
U Hrvatskoj se engleski uči kao strani jezik, a osim u formalnom obrazovanju, prisutan je i u svakodnevnom životu od najranije dobi. Dnevna izloženost engleskome jeziku mjeri se u satima, a istraživanja su pokazala da mnoge neformalne aktivnosti omogućuju nenamjerno usvajanje jezika. Cilj ovog rada je utvrditi u kojim aktivnostima studentska populacija u Hrvatskoj provodi najviše vremena služeći se engleskim jezikom, te postoji li povezanost između izloženosti engleskome jeziku i njegove uporabe s jezičnim znanjem. U istraživanju je sudjelovalo 93 ispitanika, studenata Filozofskog fakulteta Sveučilišta u Rijeci. Za utvrđivanje razine jezičnog znanja korišten je Oxford Placement Test, a na temelju rezultata ispitanici su podijeljeni u tri grupe. Izloženost engleskome jeziku i njegova uporaba ispitani su upitnikom u kojemu su ispitanici procjenjivali koliko vremena provode u ponuđenim aktivnostima služeći se engleskim jezikom. Rezultati su pokazali da ispitanici najviše vremena provode na internetu, a najmanje u usmenoj komunikaciji. Razlike između grupa s najvišom i najnižom razinom znanja bile su značajne u svim kategorijama osim čitanja za zabavu, pisane i usmene komunikacije. Rezultati istraživanja upućuju na povezanost između uporabe jezika i jezičnog znanja, kao i na činjenicu da se status engleskog kao stranoga jezika mijenja.
48
Stritar, Mojca, and Kaja Dobrovoljc. "Korpusi na poti v šole: jezikovnotehnološko izpopolnjevanje učiteljev." Slovenščina 2.0: empirical, applied and interdisciplinary research 1, no. 1 (2013): 181–94. http://dx.doi.org/10.4312/slo2.0.2013.1.181-194.
Full textAbstract:
Slovensko društvo za jezikovne tehnologije (SDJT) je v sodelovanju s Filozofsko fakulteto v Ljubljani in Trojino, zavodom za uporabno slovenistiko, jeseni 2012 na šolah po Sloveniji izvajalo jezikovnotehnološko izpopolnjevanje učiteljev, ki ga je na podlagi javnega naročila male vrednosti sofinanciralo Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport RS ter se neposredno povezuje z Resolucijo o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2007–2011.1 Kot je bilo izpostavljeno v obrazložitvi naročila, se večina učiteljev slovenščine v okviru formalnega izobraževanja še ni srečala z jezikovnimi viri in orodji, ki so se v zadnjih letih izkazali za nepogrešljivo kompetenco pri pripravljanju učencev na delovanje v e-okolju. Sem se umeščata poznavanje in uporaba jezikovnih tehnologij, ki deloma zastarel opis jezika, kakršnega nudijo obstoječi normativni priročniki, dopolnjujejo z aktualiziranim opisom sodobne slovenščine.
49
Wolf, Klaus. "Der Beitrag der Geographie zu Raumforschung und Raumordnung." Dela, no. 12 (December 1, 1997): 95–102. http://dx.doi.org/10.4312/dela.12.95-102.
Full text
50
Brkić, Ela, and Nikolina Gaćina. "Stevia rebaudiana Bertoni - prirodni funkcionalni zaslađivač." Glasilo Future 1, no. 1-2 (2018): 39–47. http://dx.doi.org/10.32779/gf.1.1-2.4.
Full textAbstract:
Stevia rebaudiana Bertoni je od davnina poznati prirodni zaslađivač stanovništa Paragvaja i Brazila, čija se uporaba kao zaslađivača proširila na cijeli svijet. Osim iznimne slatkoće koja potječe od diterpenskih glikozida, prevenstveno steviozida i rebaudiozida, funkcionalnost ovog prirodnog zaslaživača očituje se u izrazito niskoj kaloriskoj vrijednosti tj. nula i u njenom polifenolnom sadržaju. Uporaba listova stevije, zelenog i bijelog praha, te ekstrakta zelenog praha kao zaslađivača u prehrambenoj industiji je sve veća. Prema zakonodavstvu Republike Hrvatske steviol glikozid je dopušteno sladilo i ima broj E 960. Cilj ovog rada je prikupljanje aktualnih saznanja o funkcionalnim bioaktivnim komponentama Stevia rebaudiana Bertoni i pozitvnim učincima njene kozumacije na zdravlje čovjeka iz objavljenih znanstvenih publikacija.