To see the other types of publications on this topic, follow the link: Zdraví 2020.
Journal articles on the topic 'Zdraví 2020'
Create a spot-on reference in APA, MLA, Chicago, Harvard, and other styles
Consult the top 50 journal articles for your research on the topic 'Zdraví 2020.'
Next to every source in the list of references, there is an 'Add to bibliography' button. Press on it, and we will generate automatically the bibliographic reference to the chosen work in the citation style you need: APA, MLA, Harvard, Chicago, Vancouver, etc.
You can also download the full text of the academic publication as pdf and read online its abstract whenever available in the metadata.
Browse journal articles on a wide variety of disciplines and organise your bibliography correctly.
1
Jakab, Zsuzsanna, and Agis D. Tsouros. "Health 2020 - Achieving Health and Development in Today's Europe." Hygiena 59, no. 3 (2014): 97–103. http://dx.doi.org/10.21101/hygiena.a1310.
Full text
2
Holčík, Jan. "Health 2020 is a Good Strategy for Health." Hygiena 59, no. 3 (2014): 140–44. http://dx.doi.org/10.21101/hygiena.a1311.
Full text
3
Kazmarová, Helena. "Communal Hygiene in the National Health 2020 Strategy." Hygiena 60, no. 1 (2015): 3. http://dx.doi.org/10.21101/hygiena.a1371.
Full text
4
Novotný, Daniel D. "Covid-19 katastrofa: Nad knihou Richarda Hortona." FILOSOFIE DNES 12, no. 2 (2021): 88–127. http://dx.doi.org/10.26806/fd.v12i2.329.
Full textAbstract:
V této recenzní studii se zamýšlím nad knihou Richarda Hortona a jeho tezí, že západní země v odpovědi na současnou epidemii v první polovině roku 2020 až na výjimky selhaly. V pěti sekcích článku se po úvodní modifikaci Hortonovy teze (A) zabývám stručně: marginalizačním přístupem Číny (B), mitigačním přístupem Západu (C), epidemií SARS-1 jako klíčové události v oblasti globálního veřejného zdraví (D), příčinami selhání západu (epistemickými, politickými, etickými), a v závěru i další perspektivou (E).
5
Rubešová, Irena, Miroslav Zvolský, Jitka Vašková, et al. "PILOTNÍ TESTOVÁNÍ BETA-VERZE ICHI V ČESKÉ REPUBLICE." Medsoft 2020 32, no. 1 (2020): 56–57. http://dx.doi.org/10.35191/medsoft_2020_1_32_56_57.
Full textAbstract:
International Classification of Health Interventions (zkratka ICHI, v překladu mezinárodní klasifikace zdravotnických inter-vencí) patří do rodiny klasifikací, které vyvíjí a spravuje Světová zdravotnická organizace (WHO). Cílem WHO je na celosvětové úrovni sjednotit kódování intervencí v celém rozsahu zdra-votnických služeb (akutní péče, primární péče, rehabilitace, prevence a veřejné zdraví atd.) a tím umožnit mezinárodní hod-nocení a srovnávání poskytované zdravotní péče.V červenci 2019 – únoru 2020 proběhlo testování aktuální verze ICHI Beta-2 2019. Testovacím prostředím byla webová aplikace. Cílem testování bylo ověřit jednoznačnost ICHI kódů a zjistit, zda nejsou v klasifikaci chybějící termíny (synonyma), případně chybějící procedury. Testování se celosvětově zúčast-nilo 17 států.V ČR bylo do projektu zapojeno 10 kodérů (3 lékaři z klinické praxe, 4 lékaři – metodici z ÚZIS ČR, 3 experti – metodici z ÚZIS ČR). Testovalo se 50 termínů v primární péči, 25 termínů ve ve-řejném zdravotnictví, 100 termínů v rehabilitaci, 100 termínů v akutní péči (chirurgie, medicína) a 20 modelových kazuistik v rehabilitaci a akutní péči. Celkem se podařilo zakódovat při-bližně 1000 termínů. Úspěšnost českého testování byla 88,7%.Světová zdravotnická organizace předpokládá přijetí finální verze ICHI v roce 2020. Po dokončení probíhajících recenzí a tes-tování v terénu bude ICHI volně k dispozici pro přijetí členskými státy.
6
Adamec, Petr. "Editorial." Lifelong Learning 10, no. 3 (2020): 271–72. http://dx.doi.org/10.11118/lifele20201003271.
Full textAbstract:
Vážení čtenáři, milé kolegyně a milí kolegové, přátelé celoživotního vzdělávání, právě si prohlížíte třetí číslo časopisu Lifelong Learning – Celoživotní vzdělávání, které formálně patří ještě do roku 2020. Na tento rok budeme určitě ještě dlouho vzpomínat – a s poukazem na celosvětové události pravděpodobně ne úplně v dobrém. Doufejme, že rok 2021 bude alespoň o něco lepší a neponese v podobném – koronavirovém – duchu. Určitě vás zajímá, co zajímavého se v tomto čísle dočtete. Toto polytematické číslo vám nabízí tři studie, jednu recenzi a jednu zprávu. Kolegyně Lenka Emrová z Masarykova ústavu vyšších studií Českého vysokého učení technického v Praze se ve svém příspěvku zaměřuje na oblast zdravotnictví a zabývá se vnímáním sociálních kompetencí lékaře. Akcentuje zde potřebu sociálněpsychologické průpravy lékařů jak v pregraduální přípravě, tak i v postgraduální fázi, při výkonu povolání. Konkrétně se zaměřila na obor gynekologie. Při svém výzkumu realizovala ohniskové skupiny s lékaři a rozhovory s pacientkami. K jakým výsledkům došla, tedy jaké kompetence preferuje pro svoji vzájemnou interakci jedna či druhá skupina, se dočtete v její zajímavé studii. Přátelé z Pedagogické fakulty Univerzity Konštantina Filozofa v Nitre Ctibor Határ a Petra Jedličková se rozhodli ve své studii věnovat problematice aktivního stárnutí a aktivního stáří. Porovnávají a analyzují vzdělávací a sociální politiky tří států – konkrétně Slovenska, Německa a Španělska. Při své práci využívali zejména metod srovnávací andragogiky. Pomocí obsahové analýzy národních dokumentů tak dokázali identifikovat určité společné i rozdílné znaky. Aktuálnost tématu této studie rozhodně vzbuzuje touhu po jejím přečtení. Jedním z velmi zajímavých témat současnosti je také mezigenerační vzdělávání, kterému se věnujeme i u nás na Mendelově univerzitě v Brně. Kolegyně Barbora Tallová z Fakulty humanitních studií Univerzity Tomáše Bati ve Zlíně představuje ve svém článku téma mezigeneračních vztahů na příkladu dětí předškolního věku a seniorů. Pokládá si otázku, jaké jsou možnosti podpory těchto vztahů mezi uvedenými skupinami a do jaké míry se na jejich rozvoji podílejí různé mezigenerační projekty či rodinné prostředí. Petr Novotný s Miroslavou Dvořákovou z Ústavu pedagogických věd Filozofické fakulty Masarykovy univerzity nám zaslali k otištění zajímavou recenzní stať k publikaci Michala Černého, který nedávno vydal monografii pod názvem Digitální kompetence v transdisciplinárním nahlédnutí: mezi filosofií, sociologií, pedagogikou a informační vědou. Jejich podnětnou reflexi této knihy je určitě možné doporučit. I v letošním roce, konkrétně 9. září 2020, proběhla v brněnském hotelu Avanti pod záštitou rektorky Mendelovy univerzity v Brně, hejtmana Jihomoravského kraje a dalších významných osobností mezinárodní vědecká konference ICOLLE 2020, které se zúčastnili zástupci z několika evropských zemí. Podrobnou zprávu shrnující veškeré podstatné informace o této události připravila vedoucí marketingového oddělení vysokoškolského ústavu Institutu celoživotního vzdělávání Martina Urbánková. Vážené kolegyně a kolegové, přeji vám nejen příjemné chvíle ve společnosti našeho odborného časopisu, ale hlavně hodně sil, pedagogického optimismu, tvůrčích úspěchů, štěstí a ze všeho nejvíce zdraví v novém roce 2021. Petr Adamec předseda redakční rady
7
Babić, Momčilo, Ljiljana Sokal-Jovanović, and Maja Vučković-Krčmar. "Beograd zdravi grad do 2000. godine." Zdravstvena zastita 37, no. 6 (2008): 17–22. http://dx.doi.org/10.5937/zz0805017b.
Full text
8
Adamec, Petr. "Editorial." Lifelong Learning 10, no. 1 (2020): 5–6. http://dx.doi.org/10.11118/lifele20201001005.
Full textAbstract:
Vážení čtenáři, milé kolegyně a kolegové, přátelé celoživotního vzdělávání, právě jste otevřeli první číslo časopisu Lifelong Learning – Celoživotní vzdělávání vydané v roce 2020, tedy v roce, který si budeme jistě všichni ještě dlouho pamatovat. Myslím si, že obsah tohoto čísla je velice zajímavý. Mohu říci, že jsme si na jeho přípravě dali záležet, ale nebylo jednoduché jej vzhledem k dramatickým událostem letošního jara sestavit. Číslo 1 / 2020 je polytematické a obsahuje tři studie, jeden diskusní příspěvek, zprávu z konference a recenzi odborné publikace. O jakých konkrétních tématech se tedy vlastně dočtete? Teoretická studie Martina Kopeckého z Filozofické fakulty Univerzity Karlovy navazuje (řečeno jeho slovy) na bohatou diskusi o smyslu celoživotního vzdělávání a učení, která je v politické, praktické i akademické sféře vedena v souvislosti s přístupy mezinárodních organizací. Autor se ve svém příspěvku snaží rekonstruovat myšlenky Jana Amose Komenského s cílem využít jich jako zdroje pro inspiraci v současné době změn a krizí globalizovaného světa. Ve své studii kontextuálně propojuje myšlenky tohoto velikána pedagogiky se vzdělávací politikou UNESCO a její obsah je skutečně inspirativní. Kolegyně Bohdana Richterová a Hana Kubíčková z Pedagogické fakulty Ostravské univerzity reflektují ve své studii jedno z témat cyklů participačního akčního výzkumu na příkladu roční spolupráce skupiny dvanácti pedagogů z ostravských základních škol a dvou akademických pracovnic Ostravské univerzity. Přínosem této studie je identifikace základních limitů a možností vzájemné spolupráce, sdílení zkušeností z problémových situací v praxi pedagogického prostředí a také nástin možností rozvoje sebereflexe a zdravého sebeprosazení jednotlivých aktérů. Velmi zajímavý příspěvek zaslali kolegové z Filozofické fakulty Masarykovy univerzity, konkrétně Jiří Zounek, Klára Záleská a Libor Juhaňák z Ústavu pedagogických věd. Jejich studie se zabývá tím, jak je ve školské politice tří evropských zemí (Česko, Slovensko, Polsko) formulována problematika ICT, a současně nahlíží na školskou realitu – tedy na skutečné vnímání a využívání digitálních technologií učiteli při práci. Autoři při zpracování příspěvku vycházeli z výsledků tří mezinárodních srovnávacích výzkumů. Diskusní příspěvek Kamila Janiše ml. z Fakulty veřejných politik Slezské univerzity v Opavě se zabývá zajímavým tématem, které se týká volného času. Přináší zde téma tzv. polovolného a antivolného času a zabývá se jím s ohledem na populaci seniorů. Zatímco většině z nás jsou dobře známy pojmy „volný čas“ nebo „volnočasové aktivity“, pojmy „polovolný čas“ a „antivolný čas“ jsou dosud využívány spíše úzkou skupinou odborníků. I proto bude určitě zajímavé si tento diskusní příspěvek prostudovat včetně závěrečných otázek a polemik. Součástí prvního letošního čísla je také recenze odborné publikace nazvané Andragogické aspekty využívania voľného času. Autor recenze Michal Koricina z Pedagogické fakulty Univerzity Konštantína Filozofa v Nitre oceňuje zejména komplexnost obsahu publikace, především s ohledem na teoretická východiska pro různorodou kulturně-výchovnou práci a také na potřebnost obohacení portfolia odborných publikací pro pracovníky v oblasti kulturněosvětové andragogiky, zaměřených na tuto problematiku. V roce 2019 si na Slovenské polnohospodárské univerzitě v Nitře připomněli 55 let pedagogického vzdělávání prostřednictvím mezinárodní vědecké konference pod názvem Universitas Moderna. Je nám ctí, že můžeme na stránkách našeho časopisu uveřejnit stať kolegyně Timeí Šeben Zaťkové z tamějšího Centra pedagogiky a psychologického poradenství, ve které shrnuje nejpodstatnější informace o této události včetně zajímavých a inspirativních závěrů. Přeji vám příjemné a podnětné chvíle ve společnosti našeho časopisu, hlavně hodně zdraví, a těším se na vaše příspěvky, kterých není nikdy dost. Petr Adamec předseda redakční rady
9
Hanušová, Kateřina, Šárka Daňková, and Miroslav Zvolský. "PŘEKLAD 11. REVIZE MEZINÁRODNÍ KLASIFIKACE NEMOCÍ." Medsoft 2020 32, no. 1 (2020): 4–6. http://dx.doi.org/10.35191/medsoft_2020_1_32_4_6.
Full textAbstract:
Mezinárodní klasifikace nemocí (MKN) je publikace Světové zdravotnické organizace (WHO), která kodifikuje systém klasi-fikace onemocnění, poruch, zdravotních problémů a dalších stavů, situací či okolností souvisejících se zdravím. Po rozsáhlém přepracování stávající (10. verze) klasifikace vyústila 11. revize MKN (MKN-11) v přeformulovanou strukturu a rozšířený detail-nější obsah, který zahrnuje více než 120 tisíc klinických termínů. Ústav zdravotnických informací a statistiky České republiky (ÚZIS ČR) v rámci projektu Národního centra pro medicínské nomenklatury a klasifikace (NCMNK) zahajuje v letošním roce překlad MKN-11 do českého jazyka ve spolupráci s WHO. Pře-kladem je míněno vyhledání odpovídajících odborných termí-nů ekvivalentních k anglickému mezinárodnímu originálnímu vydání a zároveň rešerše dalších českých termínů se stejným či podobným významem a jejich zařazení v rámci struktury MKN-11. Tento překlad zároveň koordinujeme s dalšími středoevrop-skými zeměmi včetně sdílení zkušeností a kapacit. Překlad bude vytvářen v součinnosti s klinickými experty nominovanými Českou lékařskou společností Jana Evangelisty Purkyně a bude připomínkován dalšími institucemi, např. Ministerstvem zdra-votnictví a Českým statistickým úřadem. Výsledek překladu bude zveřejněn v elektronických nástrojích (webový portál, rozhraní webových služeb/API) vytvářených WHO. Na vlastní překlad bude navazovat testování správnosti a kompletnosti přeložené verze. Překlad MKN-11 by měl být dokončen v roce 2022.
10
Hanušová, Kateřina, Šárka Daňková, and Miroslav Zvolský. "PŘEKLAD 11. REVIZE MEZINÁRODNÍ KLASIFIKACE NEMOCÍ." Medsoft 2020 32, no. 1 (2020): 9–11. http://dx.doi.org/10.35191/medsoft_2020_1_32_9_11.
Full textAbstract:
Mezinárodní klasifikace nemocí (MKN) je publikace Světové zdravotnické organizace (WHO), která kodifikuje systém klasi-fikace onemocnění, poruch, zdravotních problémů a dalších stavů, situací či okolností souvisejících se zdravím. Po rozsáhlém přepracování stávající (10. verze) klasifikace vyústila 11. revize MKN (MKN-11) v přeformulovanou strukturu a rozšířený detail-nější obsah, který zahrnuje více než 120 tisíc klinických termínů. Ústav zdravotnických informací a statistiky České republiky (ÚZIS ČR) v rámci projektu Národního centra pro medicínské nomenklatury a klasifikace (NCMNK) zahajuje v letošním roce překlad MKN-11 do českého jazyka ve spolupráci s WHO. Pře-kladem je míněno vyhledání odpovídajících odborných termí-nů ekvivalentních k anglickému mezinárodnímu originálnímu vydání a zároveň rešerše dalších českých termínů se stejným či podobným významem a jejich zařazení v rámci struktury MKN-11. Tento překlad zároveň koordinujeme s dalšími středoevrop-skými zeměmi včetně sdílení zkušeností a kapacit. Překlad bude vytvářen v součinnosti s klinickými experty nominovanými Českou lékařskou společností Jana Evangelisty Purkyně a bude připomínkován dalšími institucemi, např. Ministerstvem zdra-votnictví a Českým statistickým úřadem. Výsledek překladu bude zveřejněn v elektronických nástrojích (webový portál, rozhraní webových služeb/API) vytvářených WHO. Na vlastní překlad bude navazovat testování správnosti a kompletnosti přeložené verze. Překlad MKN-11 by měl být dokončen v roce 2022.
11
Kanjuo Mrčela, Aleksandra, and Miroljub Ignjatović. "Women, work and health / Ženske, delo in zdravje." Slovenian Journal of Public Health 52, no. 2 (2013): 137–47. http://dx.doi.org/10.2478/sjph-2013-0015.
Full textAbstract:
Abstract Background: This paper discusses gender differences in working conditions and related psychological and health risks in Slovenia. Methods: The analysis is based on the 5th European Working Conditions Survey and data from a special Module on working conditions and psychological and health risks in the working environment in Slovenia obtained in 2010. Results: Gender differences exist in the reported work conditions and work satisfaction of the employed population, and the reported physical and mental health problems in Slovenia. Analysis of the correlation between health-related problems under different work conditions also show gender differences. Conclusion: Women are more overburdened with paid and unpaid work, they report less autonomy at the workplace, are less satisfied with working conditions and they report more physical and mental problems that are associated with work.
12
Schnurrer-Luke-Vrbanić, Tea, and Jagoda Ravlić-Gulan. "Važnost živčano-mišićne koordinacije nakon ozljede prednje ukrižene sveze koljenog zgloba." Medicina Fluminensis 56, no. 3 (2020): 315–24. http://dx.doi.org/10.21860/medflum2020_241506.
Full textAbstract:
Cilj: Istražiti jesu li nakon ozljede prednjeg križnog ligamenta koljena aktivni mehanizmi stabilizacije zgloba, potaknuti vježbama propriocepcije i ravnoteže tijekom programa rehabilitacije, dovoljni za uspostavljanje normalne funkcije zgloba, praćenjem živčano-mišićne kontrole na nestabilnoj podlozi u ranim razdobljima od ozljede, odnosno operacije rekonstrukcije prednjeg križnog ligamenta (od 1 mjesec do 1 godine). Ispitanici i metode: U kliničko istraživanje bilo je uključeno 53 ispitanika s ozljedom prednjeg križnog ligamenta (PKL) koljena, liječenih konzervativno/operacijski. Svi su nakon ozljede/operacije proveli rehabilitacijski program s naglaskom na vježbama na nestabilnoj podlozi za poticanje živčano-mišićne koordinacije i ravnoteže. Statičku i dinamičku stabilnost pratili smo i mjerili aparatom SportKAT 2000. Usporedbu rezultata vršili smo prema usporedbenoj skupini zdravih ispitanika i/ili prema zdravom ekstremitetu istog ispitanika. Rezultati: Koristeći se Sport KAT metodom, pronašli smo disfunkciju neuromišićne kontrole u održavanju statičke i dinamičke stabilnosti zgloba i ravnoteže u promatranim skupinama pacijenata određivanjem statičkih i dinamičkih ravnotežnih indeksa. Vježbe živčano-mišićne koordinacije, kao dio rehabilitacijskog protokola nakon ozljede PKL-a koljena, vrlo brzo dovode do poboljšanja obaju ravnotežnih indeksa (p < 0,001), u obje skupine pacijenata. No, ako se navedene vježbe svakodnevno ne izvode, dinamički ravnotežni indeks pogoršava se u neoperiranoj skupini, dok se nakon operacijske stabilizacije zgloba uspostavlja „normalizacija” ravnoteže (p < 0,001). Zaključak: S ciljem rehabilitacije neurosenzoričkih i propriocepcijskih oštećenja nastalih nakon ozljede PKL-a koljena liječenih konzervativno/operacijski, potrebno je koristiti vježbe koje stimuliraju dinamičke stabilizatore zgloba, preko mehanizama neuromišićne ko-kontrakcije tijekom održavanja ravnoteže. Spomenuto predstavlja znanstveni doprinos ovog rada s naglašavanjem važnosti živčano-mišićne koordinacije u rehabilitaciji donjeg ekstremiteta pri održavanju stabilnosti zglobova.
13
Cilar, Leona, Barbara Kegl, Majda Pajnkihar, Jadranka Stričević, Nataša Marčun Varda, and Petra Klanjšek. "Ukrepi za obravnavo otroka z okužbo zgornjih dihalnih poti." Obzornik zdravstvene nege 55, no. 3 (2021): 195–206. http://dx.doi.org/10.14528/snr.2021.55.3.3072.
Full textAbstract:
Uvod: Okužbe zgornjih dihalnih poti so pri otrocih pogoste ter so tudi pogost razlog za opustitve šolanja, obisk zdravnika in nepotrebne stroške zdravstva. Namen raziskave je pregledati, analizirati in sintetizirati obstoječo literaturo s področja ukrepov pri zdravstveni obravnavi otrok z okužbo zgornjih dihalnih poti.Metode: Uporabili smo opisno metodo dela. Iskanje literature je potekalo v obdobju od decembra 2019 do januarja 2020 v mednarodnih podatkovnih bazah Medline in CINAHL. Potek iskanja in analize literature je prikazan s pomočjo diagrama PRISMA. Zadetke smo analizirali glede na karakteristike raziskav in razvrstili glede na raven dokaza. Rezultate smo sintetizirali s pomočjo vsebinske analize.Rezultati: Izmed 1.845 identificiranih zadetkov smo v končno analizo vključili 18 zadetkov. Identificirali smo 10 kategorij: znanje, prepoznavanje okužbe zgornjih dihalnih poti, predpisovanje in uporaba antibiotikov, uporaba nepredpisanih zdravil v domačem okolju, uporaba predpisanih zdravil v domačem okolju, uporaba predpisanih zdravil v bolnišnici, socialna izolacija, nedokazan uspeh zdravila, dejavnosti zdravstvenih delavcev za preprečevanje ali zdravljenje okužb zgornjih dihalnih poti, obravnava, osredotočena na otroka in starše. Identificirali smo tri kategorije: zdravstvena vzgoja, zdravljenje in ukrepi za izboljšanje zdravstvene obravnave, zdravstvena nega in oskrba.Diskusija in zaključek: Za kakovostno zdravstveno obravnavo otrok z okužbami zgornjih dihalnih poti je potreben pristop, ki je usmerjen k otroku in družini, je celosten ter varen. Ukrepi pri interdisciplinarni zdravstveni obravnavi otrok morajo temeljiti na znanstvenih dokazih. Poleg ustreznega zdravljenja in ukrepov je pomembno, da izvajamo tudi izobraževanje otrok in staršev.
14
Skubic, Metka, and Polona Mivšek. "Izzivi za kakovostno izobraževanje v pripravi na porod in starševstvo." Andragoška spoznanja 17, no. 3 (2011): 72. http://dx.doi.org/10.4312/as.17.3.72-82.
Full textAbstract:
Prispevek prinaša pregled in analizo obstoječe prakse izobraževanja kot dela priprave na porod na primeru šole za bodoče starše v Sloveniji. Raziskava ugotavlja potrebe po spremembah v organizacijskem in vsebinskem smislu. Avtorici najprej predstavita interdisciplinarne vsebine babištva, porodništva in družinske andragogike ter dejavnike, ki vplivajo na učinkovi- tost izobraževanja za bodoče starše glede na značilnosti različnih modelov izobraževanja. Avtorici ugotavljata, da je v slovenskem prostoru vzpostavljena tradicija izobraževalnih programov za pripravo na porod in da se programi le počasi prilagajajo spremembam, ki jih lahko zasledimo v tujini, kjer se vse bolj uveljavljajo modeli, ki poudarjajo individualiziran pristop ter kontinuiteto v obravnavi od priprave na starševstvo, med nosečnostjo, porodom in v poporodnem obdobju. V letu 2010 je bila v Sloveniji prvič izvedena pilotna študija Zdrave ženske – zdrave družine prihodnosti, projekt, v katerem je bilo izobraževanje za bodoče starše izvedeno na interdisciplinaren način s strokovnjaki različnih strok ter usmerjeno v potrebe žensk in njihovih partnerjev na prehodu v starševstvo. Gre za prvi poskus novega načina izobraževanja in obravnave za bodoče starše v slovenskem prostoru, ki pa ga obstoječi zdravstveni sistem (še) ne podpira. Udeleženci so najvišje ocenili organizacijo in izvedbo programa s poudarkom na načinu podajanja snovi oziroma izbiri metode in oblike izobraževanja. Rezultati kažejo, da si udeleženci projekta pri izobraževanju za bodoče starše želijo več poudarka na vsebinah poporodne obravnave, partnerskega odnosa in nasvetov glede dojenja. Posebej izpostavljeni so bili svetovalno delo ter kontinuiteta in individualna obravnava vsakega para.
15
Nekrasova, Larisa P., Rufina I. Mikhailova, and Irina N. Ryzhova. "Impact of the electrochemical treatment on physical and chemical properties of water activated in various devices using electrochemical activation technology." Hygiene and sanitation 99, no. 9 (2020): 904–10. http://dx.doi.org/10.47470/0016-9900-2020-99-9-904-910.
Full textAbstract:
Introduction. Currently, there are various technologies for water treatment and water purification, including ozonation of water, water treatment with UV radiation, ion exchange, magnetization. Electrochemical treatment of water by direct electric current, in which activated water is formed, characterized by many anomalous properties, is a modern approach to water treatment and water treatment. Purpose of the study. The study of the physicochemical properties of water-activated in devices of different manufacturers with different designs. Material and methods. To activate the water, activators were used: AP-1, Melesta, Zdrava, the filter of electrochemical water purification “ Izumrud”. The activity of hydrogen ions and the redox potential of water were measured using an Ecotest-120 ionomer with a switch. To measure the electrical conductivity of the solutions, an Expert-002 conductometer was used. Free chlorine was determined by the photocolorimetric method on a Spectroquant Multy colorimeter. Antioxidant activity was determined spectrophotometrically using a mediator system of potassium ferro-ferricyanide. Results. Chloride ions make a decisive contribution to the change in the physicochemical characteristics of anolyte upon activation of water. Sulfates and bicarbonates do not affect the prooxidant activity of the anolyte. The relaxation of catholytes obtained in membrane activators proceeds by a gradual increase in ORP, while the relaxation of activated water in the Zdrava diaphragmless activator proceeds in an oscillatory mode and is characterized by sharp changes in ORP. Anolytes are stable over time and slightly change the pH and ORP during storage. The activation of certain types of water in a diaphragmless activator does not lead to a decrease in the ORP, but its significant growth. Conclusion. Electrochemically activated water is a general term that hides in each case an unknown substance with an unpredictable effect. The use of standard devices even when using the same water sample, as a rule, leads to different physicochemical characteristics of activated water. When using different types of water, physicochemical characteristics differ significantly. The use of electrochemically activated water is unsafe.
16
Dimitrijević, Bojan. "VOJSKA JUGOSLAVIJE U DOGAĐAJIMA 5. OKTOBRA 2000." Istorija 20. veka 39, no. 1/2021 (2021): 175–96. http://dx.doi.org/10.29362/ist20veka.2021.1.dim.175-196.
Full textAbstract:
Članak daje pregled aktivnosti Vojske Jugoslavije u događajima oko saveznih izbora 24. septembra 2000, posebno u Crnoj Gori. Potom razmatra pripreme za eventualnu intervenciju i reakciju na širi narodni bunt koji je 5. oktobra 2000. doveo do smene režima Slobodana Miloševića, a zatim prihvatanja novog predsednika Vojislava Koštunice. Iako je izgledalo da će se i u ovoj krizi vojska poslužiti specijalnim, oklopnim i inžinjerijskim snagama radi intervencije (protiv sopstvenih građana), do toga nije došlo. Dokumenta govore da su pripreme vršene i da su samo masovnost opozicionog pokreta i sveopšte nezadovoljstvo stanjem u Srbiji uticali da ne dođe do oružane intervencije. Smirivanje političke situacije i ostanak istovetne komandne garniture na čelu vojske doveo je do pada tenzija. Članak je zasnovan na originalnim dokumentima Vojske Jugoslavije koje je Generalštab Vojske Srbije i Crne Gore dostavio 2003. na traženje tadašnjeg ministra odbrane Borisa Tadića, kao i na zapisnicima sa kolegijuma načelnika Generalštaba Vojske Jugoslavije koji su oslobođeni tajnosti 2006. godine odlukom tadašnjeg načelnika Generalštaba general-potpukovnika Zdravka Ponoša.
17
Simčič, Biserka, Jakob Ceglar, and Dorjan Marušič. "Accreditation - an external assessment of quality and safety of health care treatments in health care institutions." Bulletin: Economics, Organisation and Informatics in Healthcare 27, no. 2 (2011): 113–22. http://dx.doi.org/10.2478/v10221-011-0012-5.
Full textAbstract:
Akreditacija - zunanja presoja kakovosti in varnosti zdravstvenih obravnav v zdravstvenih ustanovah V letu 2010 je Ministrstvo za zdravje pripravilo Nacionalno strategijo kakovosti in varnosti, katerega del je tudi strateški cilji Razvoj sistematičnega vodenja kakovosti in varnosti, eden izmed izvedbenih ciljev pa vzpostavitev sistema akreditacije zdravstvenih zavodov. Prispevek opisuje namen nacionalne strategije in pomen sistematičnega pristopa k doseganju višje ravni kakovosti in varnosti zdravstvenih obravnav. V tem okviru je poudarjena zunanja presoja, znotraj te pa pomen akreditacije.
18
Strle, Danijela, Domen Svetlin, Kristina Glojek, Matjaž Kobal, Katarina Pogačnik, and Matej Ogrin. "Meritve koncentracij črnega ogljika in dušikovega dioksida na Lavrici in v Kranju." Dela, no. 54 (February 12, 2021): 5–52. http://dx.doi.org/10.4312/dela.54.5-52.
Full textAbstract:
Onesnaženost zraka v urbanih območjih je pomemben dejavnik kakovosti življenja, nesporen pa je tudi vpliv kakovosti zraka na zdravje ljudi. Med pomembna onesnaževala urbanega ozračja že desetletja uvrščamo dušikov dioksid (NO2), po letu 2000 pa se vse več raziskav posveča tudi črnemu ogljiku (BC). V prispevku predstavljamo stacionarne in mobilne meritve črnega ogljika ter stacionarne meritve dušikovega dioksida v urbanem območju na dveh primerih. V prvem primeru gre za ugotavljanje vpliva ceste na kakovost zraka v neposredni okolici vrtca in nekdanje osnovne šole na Lavrici, v drugem primeru pa so prikazani rezultati meritev črnega ogljika na cestnem omrežju Kranja v gosti prostorski mreži.
19
Brborović, Hana, and Jadranka Mustajbegović. "Mogućnost prevencije prezentizma i apsentizma zdravstvenih djelatnika." Sigurnost 58, no. 2 (2016): 137–44. http://dx.doi.org/10.31306/s.58.2.2.
Full textAbstract:
SAŽETAK: Prezentizam i apsentizam dio su kulture na radnom mjestu. Kulturu čine naša stajališta, mišljenja i sustavi vrijednosti, pa se može reći da je duboko usađena i u pojedincima i u radnoj organizaciji (npr. odjelu). To je «onako kako se to radi kod nas». Iako predstavljaju dvije krajnosti u ponašanju djelatnika, prezentizam i apsentizam imaju slične uzroke i posljedice. Apsentizam može prijeći u prezentizam i obrnuto. U radu se opisuju moguće mjere prevencije koje podupiru Nacionalni program zaštite zdravlja i sigurnosti na radu osoba zaposlenih u djelatnosti zdravstvene zaštite za razdoblje 2015.-2020. Moguće mjere su sljedeći programi: promocija zdravih radnih mjesta, Occupational Health Management i Employee Assistance Program, Health and productivity management programe, medicinske sestre s posebnom edukacijom iz područja medicine rada, fit-note, omogućiti adekvatno plaćeno bolovanje, skrining za zarazne bolesti za vrijeme epidemije, adekvatna popunjenost osobljem, supervizija i Balint grupe.
20
Kopjar, Nevenka, Vilena Kašuba, Mirta Milić, et al. "Normal and Cut-Off Values of the Cytokinesis-Block Micronucleus Assay on Peripheral Blood Lymphocytes in the Croatian General Population." Archives of Industrial Hygiene and Toxicology 61, no. 2 (2010): 219–34. http://dx.doi.org/10.2478/10004-1254-61-2010-2027.
Full textAbstract:
Normalne i granične vrijednosti mikronukleus-testa na limfocitima periferne krvi u ispitanika opće populacije Republike HrvatskeMikronukleus (MN) test na limfocitima periferne krvi jedna je od najvažnijih metoda koje se primjenjuju u citogenetičkom nadzoru. Osnovni preduvjet za primjenu nekog testa u svrhu nadzora profesionalno izloženih populacija jest poznavanje normalnih vrijednosti promatranoga biološkog pokazatelja (biomarkera) u kontrolnoj populaciji. Baze podataka na razini opće populacije moraju se redovito obnavljati novim podacima. Cilj ovog istraživanja bio je utvrditi normalne i granične vrijednosti MN-testa na limfocitima periferne krvi 200 zdravih ispitanika obaju spolova iz opće populacije Republike Hrvatske te ispitati koji čimbenici pridonose spontanom nastanku MN. Na razini istražene populacije utvrđeno je prosječno (6,90±3,32) MN (medijan 7 MN), dok je raspon pojedinačnih vrijednosti iznosio 0 do 18 MN u 1000 binuklearnih stanica. Gornja granična vrijednost dobivena izračunavanjem 95. percentila za cjelokupnu promatranu populaciju iznosi 12,5 MN na 1000 limfocita. Utvrđeno je da na spontani nastanak MN utječu spol, dob i navika pušenja. Žene u prosjeku imaju više vrijednosti svih parametara MN-testa od muškaraca, a u njih je bio i naglašeniji porast vrijednosti citogenetičkog nalaza zbog navike pušenja. Kako su literaturni podaci o utjecaju pušenja cigareta na nastanak MN kontradiktorni, planiran je nastavak istraživanja radi razjašnjavanja utjecaja dnevno utrošenog broja cigareta i ukupnog trajanja pušačkog staža na vrijednosti parametara MN-testa. Usporedba rezultata s literaturnim podacima potvrdila je da su dobivene vrijednosti u skladu s vrijednostima MN-testa zabilježenim na općoj populaciji u drugim svjetskim laboratorijima. Normalne i granične vrijednosti MN-testa utvrđene u ovome istraživanju poslužit će kao osnova za usporedbu i tumačenje nalaza MN-testa u ispitanika izloženih populacija te daljnju nadogradnju laboratorijske baze podataka.
21
Leskošek, Vesna. "The health condition of female victims of violence / Zdravje žensk, ki doživljajo nasilje." Slovenian Journal of Public Health 52, no. 2 (2013): 148–56. http://dx.doi.org/10.2478/sjph-2013-0016.
Full textAbstract:
Abstract Introduction: The article addresses one of the most vulnerable social groups - women who have experienced various types of violence. The problem is presented through a discussion of the consequences of violence on women’s health. Based on the analysis of the research data, the article proposes measures that should boost health care policies in handling violence against women. Methods: The source of data is the Survey on Violence Against Women in the private sphere and partnership relations conducted in 2010. The sample consisted of 3000 women, equally stratified by age, type of neighbourhood and region. The research was quantitative and the response rate was 25% (n=752), which is an average response rate when researching intimate spheres accompanied by fear, shame or emotional distress. Results: The results have shown that violence has a powerful and lasting effect on health. In some cases, injuries lead to lasting disability. Psychological and mental disorders are also present, including depression, nightmares, fear, shame, anger, the feeling of threat and distrust. The problems are compounded by a distrust of professional help, which further affects their health condition. Conclusions: health policies should include training and knowledge of the causes, dynamics and consequences of violence, so that women could be encouraged to report violence. The first step was made when the relevant rules of procedures were adopted, but the process must continue with the drawing of protocols, the definition of the responsibility of individual professions within health care and cooperation with other institutions.
22
Janić, Miodrag, Mojca Lunder, and Andrej Janež. "Obravnava bolnikov s sladkorno boleznijo v času epidemije covida-19." Slovenian Medical Journal 90, no. 5-6 (2021): 322–35. http://dx.doi.org/10.6016/zdravvestn.3093.
Full textAbstract:
Leto 2020 bo nedvomno zaznamovano s pandemijo koronavirusne bolezni 2019 (covid-19), ki jo povzroča novi koronavirus SARS-CoV-2. Izkazalo se je, da pri bolnikih s sladkorno boleznijo covid-19 poteka v hujši obliki; v večjem deležu je potrebno mehansko predihavanje, ugotavlja pa se tudi večja smrtnost. V prispevku opisujemo možne patofiziološke mehanizme, ki bi lahko bili povezani s hujšim potekom covida-19 pri bolnikih s sladkorno boleznijo. Navajamo tudi priporočila za uporabo oz. opustitev antidiabetičnih zdravil med okužbo in objavljamo navodila za prilagoditev vodenja te kronične bolezni med epidemijo. Opisujemo lastne izkušnje glede organiziranosti obravnave v diabetološki ambulanti Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Pri bolezni covid-19 je še veliko neznank, zato so na tem področju potrebne nadaljnje raziskave. Ne glede na to pa bodo ta priporočila za obravnavo bolnikov s sladkorno boleznijo med epidemijo prispevala k izboljšanju in optimizaciji obravnave bolnikov s sladkorno boleznijo tudi v obdobju, ko bo epidemija minila.
23
Slišković, Ana. "Shiftwork Problems." Archives of Industrial Hygiene and Toxicology 61, no. 4 (2010): 465–77. http://dx.doi.org/10.2478/10004-1254-61-2010-2036.
Full textAbstract:
Problemi rada u smjenamaU radu se raspravlja o negativnim utjecajima smjenskog rada koji su klasificirani u četiri kategorije učinaka: na biološke funkcije, radnu efikasnost, društvene / obiteljske aspekte života te na zdravlje. Dan je sustavni pregled dosadašnjih istraživanja zdravstvenih problema smjenskih radnika u čijoj je osnovi narušavanje cirkadijurnih ritmova organizma koju nameće smjenski / noćni rad. Zdravstveni problemi koji se dovode u vezu sa smjenskim radom su ovi: problemi sa spavanjem, gastrointestinalne i kardiovaskularne bolesti, karcinom, problemi s reproduktivnim funkcijama žena te lošije psihičko zdravlje.U radu se također raspravlja o toleranciji smjenskog rada. Pri tome je kao teoretski okvir povezanosti smjenskog rada i negativnih zdravstvenih posljedica rabljen procesni model koji su postavili Smith i suradnici 1999. Poseban naglasak stavljen je na individualne i organizacijske faktore o kojima ovisi mogućnost prilagodbe na smjenski rad te tolerancija takvog rada. Značajni prediktori tolerancije smjenskog rada su: dob, spol, jutarnjost-večernjost, rigidnost-fleksibilnost u navikama spavanja, obiteljska situacija, higijena spavanja te zdrava prehrana. S obzirom na rezultate istraživanja koji upućuju na povezanost nekih karakteristika organizacije smjenskog rada s tolerancijom prema smjenskom radu, kao što su: broj radnih smjena i trajanje smjene, broj sukcesivnih noćnih smjena, regularnost smjena, brzina i smjer rotacije smjena, preporučene su intervencijske strategije u organizaciji smjenskog rada.
24
Vitale, Ksenija, Danijela Grgurević, and Valentina Jezl. "Kritične točke rizika od ozljeda na radu medicinskih sestara." Sigurnost 63, no. 1 (2021): 65–75. http://dx.doi.org/10.31306/s.63.1.5.
Full textAbstract:
Sektor zdravstva prošao je kroz brojne promjene posljednjih desetljeća koje su dovele do niza novih opasnosti za zdravlje medicinskih sestara, ali i novih izazova koje područje sigurnosti i zdravlja na radu treba savladati. Medicinske sestre čine najbrojniju skupinu zdravstvenih djelatnika, a zbog prirode svojeg posla izložene su velikom broju potencijalno opasnih situacija i tvari. Profesija medicinskih sestara karakterizirana je visokim osjećajem osobnog zadovoljstva i postignuća. No, dinamična radna okolina u kojoj sudjeluju različiti profili djelatnika te visoko specijalizirana tehnologija mogu predstavljati značajan rizik za njihovo zdravlje, a zdrave medicinske sestre neophodne su za pružanje kvalitetne skrbi bolesnicima. Cilj ovoga rada je prikazati najvažnije kritične točke rizika od ozljeda na radu medicinskih sestara što uključuje različite stresore povezane s izravnom skrbi za bolesnika kao što su ergonomski, biološki, kemijski, fizički i psihosocijalni rizici u radu medicinskih sestara. Podaci za analizu dobiveni su pregledom dostupne literature u Hrvatskoj, Europi i svijetu pretraživanjem baza podataka PubMed, Google Scholar, Elseviar, UpToDate te drugih izvora na temelju ključnih riječi u razdoblju od 2000. do 2019. godine. Iz pregleda literature vidljivo je kako je područje sigurnosti i zdravlja medicinskih sestara na radu vrlo složeno te zahtijeva dubinsku analizu i identifikaciju rizika i osoba pod rizikom, evaluaciju rizika i određivanje prioriteta, planiranje preventivnih akcija, provođenje akcija te dokumentiranje, praćenje i provjeru rezultata.
25
Mesarič, Vita Andreja, Renata Košir Pogačnik, Gorazd Kavšek, Andreja Trojner Bregar, Lili Steblovnik, and Mirjam Druškovič. "Reorganizacija dela v Porodnišnici Ljubljana v času izrednih razmer zaradi pandemije virusa SARS-CoV-2." Slovenian Medical Journal 89, no. 11-12 (2020): 671–79. http://dx.doi.org/10.6016/zdravvestn.3098.
Full textAbstract:
Decembra 2019 se je v Wuhanu na Kitajskem pojavil novi sev koronavirusa SARS-CoV-2, ki povzroča bolezen covid-19. Ta se kaže s simptomi in znaki prizadetosti zgornjih dihal: s kašljem, dispnejo, povišano telesno temperaturo, prisotne pa so lahko bolečine v mišicah, prebavne težave, izguba vonja in okusa. Znanje, pridobljeno na podlagi izbruhov ostalih človeških koronavirusov (angl. Severe Acute Respiratory Syndrome Coronavirus - SARS-CoV in Middle East Respiratory Syndrome Coronavirus - MERS-CoV), uvršča nosečnice in njihove plodove v ranljivo skupino, vendar pa trenutno velja, da nosečnice niso bolj ogrožene za težak potek bolezni covid-19. Po razglasitvi pandemije so sledili ostri ukrepi, katerih cilj je bil omejiti širjenje virusa. Zato se je življenje na vseh področjih korenito spremenilo. Tudi delovanje bolnišnic se je moralo prilagoditi na obstoječe razmere. V Porodnišnici Ljubljana smo se po razglasitvi pandemije covida-19 zavedali, da bo treba za optimalno oskrbo vseh nosečnic oblikovati smernice oz. kliničnih poti za vse zaposlene. Zaradi narave dela obsega dejavnosti ni bilo mogoče bistveno zmanjšati, zato smo se na sprejem morebitno ali potrjeno okuženih nosečnic morali pripraviti v izjemno kratkem času. Porodnišnico smo razdelili na tri območja po zgledu urgentnega bloka Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana: belo območje za zdrave nosečnice, sivo območje za nosečnice, pri katerih smo sumili na okužbo s SARS-CoV-2, vendar ta še ni bila potrjena, in rdeče območje, kjer smo obravnavali dokazano pozitivne nosečnice. Do konca maja 2020 sta v Ljubljanski porodnišnici rodili dve porodnici z dokazano okužbo z virusom SARS-CoV-2 in tri porodnice po preboleli okužbi z virusom SARS-CoV-2. Nobena od njih ni imela hujših simptomov bolezni covid-19, zato tudi intenzivno zdravljenje ni bilo potrebno.
26
Žuljević, Dragan, Darja Radović, and Vesna Gavrilov Jerković. "Psihometrijska provera i validacija upitnika afektivnih stilova na srpskom uzorku." Primenjena psihologija 6, no. 1 (2013): 45–65. http://dx.doi.org/10.19090/pp.2013.1.45-65.
Full textAbstract:
Naše istraživanje sprovedeno je sa ciljem da proveri psihometrijske karakteristike i validira prevod Upitnika afektivnih stilova (ASQ; Hofmann & Kashdan, 2010) na srpskom jeziku putem sprovođenja dve nezavisne studije. Prva je imala za cilj proveru interne konzistencije, latentne strukture i prediktivne validnosti instrumenta. Uzorak je činilo 1633 studenta Univerziteta u Novom Sadu. Rezultati su potvrdili originalnu trofaktorsku strukturu instrumenta, odnosno dimenzije Prikrivanje (strategije emocionalne regulacije koje imaju za cilj da se prikrije ili potisne afekat), Prilagođavanje (strategije usmerene na to da se osoba ponovo uspešno prilagodi zahtevima situacije), te Tolerisanje (strategije tolerisanja i prihvatanje emocija). Dobijeni su visoki i prihvatljivi koeficijenti interne konzistencije za supskale Prilagođavanje i Prikrivanje, dok je za supskal u Tolerisanje ovaj koeficijent ispod granice prihvatljivosti. Korelacije sa skorovima Skale depresivnosti, anksioznosti i stresa (DASS-21) potvrđuju visoku prediktivnu validnost instrumenta. U drugoj studiji sumativni skorovi na supskal ama instrumenta korelirani su sa konkurentnim merama afektivne regulacije u cilju provere konkurentne validnosti instrumenta. Uzorak od ukupno 150 ispitanika činile su zdrave osobe, osobe sa psihosomatskim tegobama i osobe koje boluju od hipertenzije i/ili gastritisa usled nekog organskog poremećaja. Korelacije sa skorovima Upitnika emocionalne regulacije (ERQ), Upitnika kognitivno emocionalne regulacije (CERQ) i Toronto skale aleksitimije (TAS) u skladu su sa teorijskim očekivanjima i sugerišu visoku konkurentnu validnost instrumenta. Ukupni rezultati u načelu su potvrdili primenjivost instrumenta ali i sugerisali da su neophodna dalja istraživanja suptilnih kulturoloških specifičnosti afektivne regulacije na domaćoj populaciji.
27
Kamin, Tanja, Ana Kolar, and Peter M. Steiner. "The role of cultural capital in producing good health: a propensity score study / Vpliv kulturnega kapitala na zdravje: študija nagnjenja." Slovenian Journal of Public Health 52, no. 2 (2013): 108–18. http://dx.doi.org/10.2478/sjph-2013-0013.
Full textAbstract:
Abstract Introduction: Following Bourdieu’s concept of capital, the paper discusses how different states of cultural capital (institutionalised, incorporated and objectified) affect health capital. Methods: The effect of cultural capital on self-assessed health is estimated with a propensity score matching approach using observational data from the »Media consumption, class and cultural stratification« survey. The survey was conducted in 2010 and covered the adult population in the two biggest cities in Slovenia: Ljubljana and Maribor (n = 820). The analyses investigate whether and how different states of cultural capital affect self-assessed health, and whether there are gender differences in how cultural capital affects self-assessed health. Results: Cultural capital has a positive effect on health: persons with high cultural capital report a better selfassessed health than persons with low cultural capital. All states of cultural capital (institutionalised, objectified and incorporated) have a significant positive conditional effect on self-assessed health for women, but for men only the overall cultural capital has a significant positive effect. Conclusions: Cultural capital is an important resource for gaining and maintaining good health and can be seen as a source of (in)equities in health.
28
Ponikvar, Barbara Mihevc, Irena Krotec, and Irena Klavs. "Spolno Prenosljive Okužbe Z Bakterijo Chlamydia Trachomatis V Sloveniji / Sexually Transmitted Infections With The Bacteria Chlamydia Trachomatis In Slovenia." Slovenian Journal of Public Health 52, no. 1 (2013): 59–68. http://dx.doi.org/10.2478/sjph-2013-0007.
Full textAbstract:
IzvlečekNamen:Namen prispevka je na osnovi sistematičnega pregleda objavljenih raziskav oceniti prevalenco genitalnihokužb z bakterijo Chlamydia trachomatis v Sloveniji.Metode:Pregledana je bila literatura v dveh elektronskih podatkovnih zbirkah, in sicer v zbirki PubMed z uporabokombinacije ključnih besed »chlamydia« in »Slovenia« ter v zbirki Cobiss Slovenija s pomočjo ključnih besed»klamidija«, »chlamidia« in »chlamydia«. Vključene so raziskave, ki so bile v navedenih zbirkah vpisane do vključnokonca novembra 2011 in so vsebovale izsledke o pogostosti klamidijskih okužb med prebivalci Slovenije.Rezultati:V obdobju od leta 1980 do vključno konca novembra 2011 je bilo objavljenih 18 raziskav, ki so ustrezaleiskalnim merilom. Večina raziskav je bila izvedena na različnih skupinah prebivalcev Slovenije in ne na verjetnostnihnacionalnih vzorcih. Klamidijska okužba je bila ugotovljena v 0-19% primerih. Pri preiskovancih z nekaterimi stanji,ki so lahko povezana z višjo prevalenco spolno prenosljivih okužb, je bila klamidijska okužba ugotovljena v 4,9-19%,pri tistih, ki takšnih stanj niso imeli opisanih, pa v 0-16,5%. Pet raziskav je bilo končanih po letu 2000 in pri teh jebila klamidijska okužba ugotovljena v 0-6,5%. Največ okuženih je med starimi 20 in 24 let.Zaključki:Chlamydia trachomatis je pomembna povzročiteljica spolno prenosljivih okužb v Sloveniji. Večineklamidijskih okužb zaradi nizkih stopenj testiranja ne prepoznamo in tako zamujamo številne priložnosti za zdravljenjein preprečevanje kasnih posledic, predvsem za reproduktivno zdravje žensk
29
Zloković, Jasminka, and Andrea Lukajić. "OSNAŽIVANJE OBITELJI KROZ POTICANJE POZITIVNIH ODNOSA I OBITELJSKE KOHEZIJE." Zbornik Odseka za pedagogiju, no. 25 (November 10, 2017): 7–22. http://dx.doi.org/10.19090/zop.2016.25.7-22.
Full textAbstract:
Rezultati multidisciplinarnih istraživanja pokazuju da međusobna povezanost, potpora, pozitivna obiteljska atmosfera, način i razina komunikacije u obitelji i širem društvenom okruženju mogu da potiču, ali i da osporavaju i ograničavaju razvoj ličnosti. U radu polazimo sa stanovišta pitanja o obiteljskoj komunikaciji i koheziji s ciljem poticanja daljnjih mogućnosti u osnaživanju obitelji a time i pronalaženja konceptualnih modela u podizanju razine pozitivnih obiteljskih odnosa i zdravog razvoja djece.
 Rezultati istraživanja, koje se provodilo 2010. i 2016. godine u sklopu znanstvenog projekta „Pedagoški aspekti odnosa u obitelji“ (Zloković, 2012) longitudinalnom primjenom Olsonovog modela kao konceptualnog modela za mjerenje obiteljskog sistema, pokazuju neuravnotežene obiteljske odnose - ekstremno visoku i ekstremno nisku povezanost na skali obiteljske kohezivnosti. Visoki rezultati na emocionalnoj povezanosti mogu ukazivati na otežani razvoj buduće neovisnosti individue, a niska povezanost na kaotične odnose u obitelji. I na skali za ispitivanje komunikacije roditelj – dijete pokazuju se također dvije ekstremne skupine ispitanika. Na jednoj strani nalaze se ispitanici čiji odgovori ukazuju na neprimjerenu, nejasnu, ambivalentnu komunikaciju u obitelji i na suprotnom kraju ispitanici koji sa svojim roditeljima komuniciraju na visokoj razini što je jedna od pretpostavki koja pridonosi visokim rezultatima na skali kohezivnosti.
 Dobiveni rezultati doprinose pedagoškoj znanosti, posebno obiteljskoj pedagogiji, kao i praksi u određivanju preventivnih i intervencijskih aktivnosti usmjerene na optimalno funkcioniranje i osnaživanje obitelji.
30
FORAN, HEATER M. "RECENZIJA VOJAŠKE DRUŽINE: DINAMIKA, PREDNOSTI IN IZZIVI." CONTEMPORARY MILITARY CHALLENGES, VOLUME 22/2 (June 17, 2020): 117–20. http://dx.doi.org/10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.22.2.r.
Full textAbstract:
Družinski odnosi predstavljajo eno izmed najdragocenejših človekovih izkušenj, tako znotraj kot zunaj vojske, zato lahko morebiten razdor ali nesoglasje močno vpliva na posameznike in družbo. Podpora družini vpliva tudi na poklicne kazalnike, kot so pridobivanje in zadržanje kadra ter pripravljenost vojske. Pripadnost družine vojaški službi se lahko prenaša iz generacije v generacijo in vpliva na javno podporo vojski kot ustanovi. V tej tematski številki Sodobnih vojaških izzivov so predstavljeni medsebojni vplivi družine, vojske in širše družbe. Prispevki o vojaških družinah dajejo vpogled v sociološke vidike »vojaških družin« v Sloveniji in tujini. V člankih so obravnavana svojevrstna in pomembna vprašanja, povezana z vojaškimi družinami ter družbo. Za dosego napredka pri podpori vojaških družin je nujen objektiv socioekološkega modela za raziskovanje dejavnikov tveganja in zaščite v kombinaciji z znanstvenim pristopom in osredotočenostjo na kontekstualne dejavnike. Avtorji so se zato v svojih člankih osredinili na kompleksnost in pomen vojaških družin ter učinke politike, ki je s tem povezana. Na področju vede o družini je le malo pozornosti namenjene znanstvenim raziskavam, zato bi bilo treba preučiti sedanje in pretekle razmere na tem družbenem področju ter njihov vpliv na družine različnih socioekoloških ravni. Kot podlaga za obravnavo politik in raziskovalnih načrtov je lahko dobro izhodišče zgodovinsko ozadje družine in njenih odnosov z vojsko v Sloveniji in tujini (Jelušič, Jelušič Južnic in Juvan, 2020). Raziskave o vojaških družinah v Slovenski vojski so razmeroma novo in vedno pomembnejše področje, če upoštevamo spremembe v zadnjih treh desetletjih, ki so se zgodile zaradi prostovoljnega služenja in nato še profesionalizacije vojske. Avtorji se podrobno ukvarjajo tudi z organizacijskimi in političnimi spremembami v Sloveniji, ki so potekale hkrati z raziskovanjem vojaških družin doma in v tujini. Čeprav se vojaškim družinam zdaj priznava širši pomen, še vedno ostajajo ovire do uspešnega izvajanja podpornih programov. Hess, Jakopič in Kasearu s sodelavci v svojih prispevkih (2020) navajajo več primerov podpornih programov, ki vojaške družine lahko krepijo in povečajo njihovo pripravljenost. Za doseganje najboljših kazalnikov se je treba usmeriti ne samo v reševanje težav, temveč tudi v primarno preprečevanje dejavnikov tveganja in spodbujanje odpornih družin (na primer s spodbujanjem kakovostnih zaupnih odnosov), za kar je nujna podpora na več ravneh delovanja, vključno s psihološko podporo, socialnim varstvom, pravnim svetovanjem in duhovno oskrbo. Poleg kontekstualnih vidikov in preučitve družbenih razmer je pomemben del raziskovanja vojaških družin tudi opredelitev dejavnikov tveganja in zaščite za socioekološke kazalnike na podlagi empiričnih raziskav. Vuga (2020) opisuje akcijski načrt za sedanje raziskave, v katerem so opredeljeni dejavniki različnih socioekoloških ravni, ki vplivajo na kazalnike o vedenjskem zdravju družin. Med dejavnike tveganja in zaščite, ki so najbolj povezani s kazalniki v slovenskem vojaškemu kontekstu, se lahko usmerijo tudi prihodnji programi in odločitve. Pristop, ki temelji na javnem zdravstvu, se v drugih državah uporablja za seznanjanje vojaških voditeljev s potrebami njihove vojske. Pri našem sodelovanju z vojsko ZDA smo modele dejavnikov tveganja in zaščite uporabili za opredelitev posebnih spremenljivih dejavnikov pri predvidevanju vedenjskih kazalnikov in kazalnikov zdravja družin. Prav v to bi lahko tudi usmerili ukrepanje na ravni posameznika, družine, službe in skupnosti. Širjenje modela socioekoloških raziskav, ki ga Vuga načrtuje s sodelavci, bo uporabno za Slovensko vojsko, rezultati pa bi lahko bili koristni tudi za druge vojaške organizacije. Ukrepanje, ki izhaja iz modelov dejavnikov tveganja in zaščite v projektu MilFam (vojaške družine), se nato lahko preizkusi v študijah, da se zagotovita učinkovito izvajanje in spreminjanje kazalnikov vedenjskega zdravja. Projekt MilFam bo predstavljal pomemben korak pri obravnavanju potreb vojaških družin v Sloveniji. Preostali članki navajajo še več pomembnih vidikov vojaškosocioloških raziskav, vključno z razlikami med državami, izzivi napotitve in demografskimi spremembami, ki vplivajo na koncept »vojaških družin«. Kasearu s sodelavci v prispevku (2020) primerja koncept vojaških družin v treh različnih državah. Obravnavanje družin kot del vojske ali ločeno, kot velja za nekatere druge poklice, je odvisno od tega, kako je v različnih državah opredeljena vojaška služba. V nekaterih kontekstih je poudarjen način namenjen samo pripadnikom brez upoštevanja civilnih družinskih članov. V vojski je veliko razlogov, ki nakazujejo, da programi za civilne družinske člane in tako usmerjena politika ne koristijo samo vojaškim družinam, temveč lahko izboljšajo tudi pripravljenost vojske. Sedanja politika ne omogoča podpore življenjskim sopotnikom oziroma zakoncem in otrokom, ki ostanejo doma. Napotitve v takih razmerah lahko vodijo v psihološke stiske, finančna bremena in slabše delovanje družine. V digitalni dobi so pripadniki na misijah pogosto dobro obveščeni o težavah doma in se zaradi pomanjkanja razmer, ki bi podpirale člane vojaških družin, lahko počutijo nemočne, kadar so zdoma. Poleg izzivov, ki jih povzroča ločitev, se vojaške družine spoprijemajo tudi s svojevrstnimi izzivi bivanja v tujini. V takšnih razmerah sta pomembni infrastruktura in mreža za zagotavljanje neformalne ter formalne podpore družinskim članom, kadar se poskušajo znajti v novem okolju. To vključuje materialno in čustveno podporo družinskim članom med prilagajanjem na življenje v tuji državi. Nastanitev, zdravstvena oskrba, izobraževanje, jezik in možnosti zaposlitve za družinske člane so nekatere izmed skrbi, s katerimi se družine spoprijemajo med bivanjem v tujini. Odvisno od velikosti vojaške infrastrukture v tujini lahko vojska pomaga s svojimi notranjimi viri. Pogosto pa ni na voljo zadostne notranje podporne infrastrukture, zato se nekatere izmed teh pomanjkljivosti lahko zapolnijo s sporazumi z državami gostiteljicami. Švab (prav tako tudi Jelušič s sodelavci ter Kasearu s sodelavci) omenja dodatno kompleksnost, pri čemer izzivi, s katerimi se spoprijemajo vojaške družine, niso odvisni samo od vojaške infrastrukture in politike, temveč tudi od družinske strukture ter dinamike. Jelušič in sodelavci izpostavljajo, kako se je tipična družina pripadnika vojske razvijala v preteklosti. Švab opisuje dinamiko družinske strukture v Sloveniji in njeno prepletanje z organizacijskimi potrebami vojske. Struktura družine se je v zadnjih desetletjih bistveno spremenila, kar predstavlja vojaškim družinam nove izzive. S spreminjanjem družinskih struktur so povezani raznovrstni dejavniki tveganja in področja, v katera morajo biti usmerjeni podporni programi. Delitev dela in družinskih vlog se v Sloveniji in po svetu nenehno razvija. Vedno več je raziskav, ki utemeljujejo pomembnost spola in delitve dela v vojaškem kontekstu. Podpora pripadnicam z otroki se razlikuje od podpore, ki so je deležni njihovi moški kolegi, zato so nujni bolj ciljno usmerjeni podporni programi. V raziskavah in politiki moramo biti pri uresničevanju potreb različnega delovanja vojaških družin pozorni na formalne in neformalne podporne mreže. V celotni tematski številki se omenjajo posebni primeri programov, ki so vojaškim družinam že na voljo. Bistveno je, da se programi ne samo izvajajo, temveč da izvajanje učinkovitih programov temelji na trdni podlagi empirične podpore. Eden izmed takšnih primerov je program PREP (angl. Preparation and Relationship Enhancement/Education Programme, program za pripravo in izboljšanje/izobraževanje o odnosih), ki je v več državah na voljo za podporo zaupnim partnerstvom med vojaškimi pari. Podatki številnih študij dokazujejo učinkovitost tega programa pri zmanjševanju stisk. V tej tematski številki je prikazano, kako pomembna je vojaška družina za učinkovito poklicno delo. Kljub svojemu očitnemu pomenu pa vojaške družine pogosto nimajo dovolj podpore v različnih oblikah (na primer z ustreznimi razmerami ali preprečevalnimi ukrepi na podlagi dejstev), kar ne samo vpliva na poklicne kazalnike, kot so zadovoljstvo na delovnem mestu, stalnost, izostanki z dela in zadovoljstvo z vodstvom, temveč družine izpostavlja težavam in psihološkim stiskam. Ločitve oziroma razhodi in samsko življenje (tj. družbena osamitev) so poleg negativnih poklicnih kazalnikov povezani s tveganji za pojav depresije in samomorilnosti. Podporni programi se morajo osredotočiti na spremembe družinskih struktur, ki so lahko še posebno stresne, kot tudi na negativne dejavnike stresa, ki se pojavijo znotraj družinskih struktur (na primer nesoglasja in nasilje v družini), kar prav tako vpliva na poklicne kazalnike. Prav na to medsebojno povezanost opozarja tematska številka, ki bo lahko uporabna referenca za prihodnje raziskovalne študije in način delovanja, ki bo usmerjeno v korist vojske in vojaških družin.
31
Kandel, Pavel. "Montenegrin Miracle: Dismantling of the M. Djukanovic’s Regime." Contemporary Europe 101, no. 1 (2021): 41–51. http://dx.doi.org/10.15211/soveurope120214151.
Full textAbstract:
Theme of the paper: the confrontation between the government and opposition forces with regard to the parliamentary elections of August 30, 2020. The paper analyzes the factors behind the opposition's first victory through the prism of the thirty year-long period. The author gives credit to the MontenegrinPrimorye Metropolia of the Serbian Orthodox Church, which made a decisive contribution to the defeat of the incumbent authorities, i.e. the politically disoriented President and the government who entered into conflict with the hierarchs through their arrogant and short-sighted monopoly rule. It was precisely the Church circles led by the late Metropolitan Amphilochius who managed to consolidate the ever-quarreling opposition, give them a new promising leader and offer an effective political platform that made the unification of the proEuropean and Pro-Serbian parts of the opposition possible. The paper examines the international reaction to the transfer of power and its internal and foreign policy consequences. Chances of the new Cabinet of experts summoned by Zdravko Krivokapic to complete a full time are not too high. The trouble of the present coalition is not only its slim – by only one Assembly mandate – majority. The majority itself is extremely fragile, since the leaders of the Democratic Front, which forms the core of its pro-Serbian part, do not hide their feeling of being deceived and deprived of the division of trophies. Thereby they consider holding a snap parliamentary election almost a single task of the Cabinet. However, the government is already able to start dismantling the existing authoritarian regime of Milo Djukanovic. As far as its foreign policy is concerned it can be assumed that the new authorities would try to normalize relations with Serbia and Russia, deliberately damaged by Milo Djukanovic, but the fundamentals of the priority relations with the EU and NATO will remain unchanged.
32
Mihaljević, Josip, and Teodora Shek-Brnardić. "Komunističko nasljeđe i javni diskurs u Hrvatskoj." Arhivski vjesnik 63 (December 10, 2020): 33–56. http://dx.doi.org/10.36506/av.63.2.
Full textAbstract:
Rad govori o problemu javnoga tretmana povijesnoga naslijeđa iz vremena vladavine komunizma te nastoji prikazati ulogu arhiva u suočavanju s komunističkom prošlošću u Hrvatskoj. Uz prikaz nesuglasja i polemika u široj javnosti o osjetljivom arhivskom gradivu iz razdoblja socijalizma (1945.-1990.), članak prikazuje probleme s kojima su se istraživači, primarno povjesničari, suočavali prilikom istraživanja u proteklih više od dvadeset godina. Prikazani su uvjeti u kojima je istraživano navedeno razdoblje, dostupnost arhivskoga gradiva, ponajprije u vezi s fondovima koji su najčešća tema javnih debata – fond Centralnoga komiteta Saveza komunista Hrvatske (CK SKH) i fond Službe državne sigurnosti (SDS) Republičkoga sekretarijata unutrašnjih poslova (RSUP) Socijalističke Republike Hrvatske (SRH), koji su pohranjeni u Hrvatskom državnom arhivu u Zagrebu (HDA). Od osamostaljenja Hrvatske to je arhivsko gradivo bilo tema brojnih rasprava u javnosti, pogotovo u onoj političkoj, čak i na najvišoj razini. Povjesničari su naglašavali važnost toga gradiva za spoznavanje recentnije hrvatske povijesti, no ono je istodobno bilo korišteno i u dnevnopolitičkim raspravama, koje su dovodile do stanja tzv. rata dosjeima. U hrvatskim medijima često je spominjano “čišćenje” arhiva, što je najviše bilo izraženo u tzv. slučaju Perković. Praksa u prvih dvadesetak godina hrvatske samostalnosti pokazala je da su postojale ozbiljne poteškoće u istraživanju socijalističkog razdoblja hrvatske povijesti, prvenstveno zbog nedostupnosti relevantnoga arhivskoga gradiva. Poteškoće su bile posljedica nedostatka političke volje najvažnijih političkih stranaka za ozbiljnim pristupom toj problematici. No, münchensko suđenje (2014.-2016.) nekadašnjim visokopozicioniranim djelatnicima Službe državne sigurnosti Josipu Perkoviću i Zdravku Mustaču pokrenulo je nove političke i društvene promjene u pogledu dostupnosti toga gradiva. Uskoro je jedna relativno nova politička stranka Most pokrenula inicijativu za otvaranjem i onih dijelova arhiva koji su dotad bili nedostupni ili čija je dostupnost bila ograničena. Inicijativa je 2017. rezultirala izmjenama Zakona o arhivskom gradivu i arhivima, a u srpnju 2018. donesen je potpuno novi Zakon o arhivskom gradivu i arhivima temeljen na prethodnim promjenama. Prema podatcima Hrvatskoga državnoga arhiva, korištenje tih arhivskih fondova drastično je povećano nakon navedenih zakonskih izmjena. Ipak, potpuni utjecaj tih zakonskih promjena vidjet će se tek u budućnosti, odnosno u novim znanstvenim radovima povjesničara i drugih istraživača. Članak je predstavio praktične posljedice primjene tih zakonskih promjena na primjeru rezultata projekta COURAGE: Kulturna opozicija – razumijevanje kulturne baštine neslaganja u bivšim socijalističkim državama, koji je u trogodišnjem razdoblju od 2016. do 2019. financirala Europska unija u okviru programa Obzor 2020.
33
Dimitrova, Violeta. "Zalihe biomase mrtvog drva u šumskim ekosustavima bukve (Fagus sylvatica L.) na području zapadnog Balkana, Bugarska." Šumarski list 142, no. 7-8 (2018): 370. http://dx.doi.org/10.31298/sl.142.7-8.2.
Full textAbstract:
Mrtva stabla imaju važnu ulogu u funkcioniranju i produktivnosti šumskih ekosustava kroz utjecaj na biološku raznolikost, akumulaciju ugljičnog dioksida, promet hranjivih tvari i tok energije, hidrološke procese, zaštitu tla te regeneraciju šumskih vrsta. Isto tako, mrtvo drvo osigurava uvijete za očuvanje važnih staništa. Povijesno gledano, uklanjanje mrtvog drva iz sastojine provodi se već dugi niz godina kao mjera zaštite od štetnih insekata i gljiva koji se smatraju prijetnjom zdravoj šumi. Takva praksa dovodi do smanjenja količine mrtvog drveta u šumskim ekosustavima do kritično niskih razina, koje nisu dovoljne za održavanje vitalnih populacija mnogih šumskih vrsta. Tijekom zadnjih godina, nacionalno zakonodavstvo uvelo je nove postavke, posebno one koje se odnose na razvoj i upravljanje Natura 2000 područjima, a kojima se, za procjenu stanja šumskih staništa, zahtijeva informacija o količini ove komponente. U tom smislu, cilj ovog istraživanja bio je dobiti kvantitativne podatke o zalihama mrtve šumske biomase u bukovim zajednicama u zapadnom Balkanu. Količina dubećeg mrtvog drva izračunata je pomoću tablice visinskih klasa i promjer; metoda uzorkovanje na linijskim transektima korištena je za određivanje zalihe ležećeg mrtvog drva. Thomasova ljestvica korištena je za procjenu stupnja raspadanja dubeće mrtve biomase a 4-stupanjska harmonizirana ljestvica ležeće mrtvo drvo (Tablica 2) i panjeve (Tablica 3). Kao rezultat istraživanja provedenih u bukovim zajednicama,utvrđeno je da ukupna zaliha biomase mrtvog drva varira u rasponu od 14,48 do 41,8 m<sup>3</sup> ha<sup>–1</sup>. Biomasa dubećeg mrtvog drva bila je 6,7-17,5 m<sup>3</sup> ha<sup>–1</sup>, a biomasa ležećeg mrtvog drva bila je 3,4-26,5 m<sup>3</sup> ha<sup>–1</sup>, dok je biomasa panjeva bila 0,28-6,4 m<sup>3</sup> ha<sup>–1</sup> (Tablica 5). Promatrano dubeće mrtvo drvo bilo je uglavnom u četvrtom stupnju razgradnje. Pretežna stopa razgradnje za ležeću biomasu bila je B, a za panjeve C i D (Tablica 6). Prema rezultatima ovih istraživanja može se generalizirati da je postotak ukupne količine mrtvog drva u ukupnoj šumskoj zalihi nedostatan iz perspektive povoljnog stanja očuvanja.
34
Šinkovec, Matjaž, Matevž Jan, Bor Antolič, Luka Klemen, and Andrej Pernat. "Dolgoročni izidi po katetrski ablaciji preddvorne fibrilacije in izkušnje Kliničnega oddelka za kardiologijo, UKC Ljubljana." Slovenian Medical Journal 90, no. 1-2 (2021): 21–37. http://dx.doi.org/10.6016/zdravvestn.3148.
Full textAbstract:
Izhodišče: Katetrska ablacija je danes uveljavljena metoda zdravljenja preddvorne fibrilacije (AF). O zgodnjih in srednjeročnih izidih smo že poročali. Tokrat želimo predstaviti še dolgoročne klinične izide.
 Metode: Spremljali smo vse bolnike, pri katerih smo v obdobju 2003‒2009 prvič opravili katetrsko ablacijo paroksizmalne ali vztrajajoče AF zaradi neučinkovitosti antiaritmičnega zdravljenja. Upoštevali smo tudi ablacijske posege zaradi tipične atrijske undulacije (AU) po letu 1999. Glavni cilj ablacijskega posega je bil popolna električna osamitev pljučnih ven (PV). Uporabili smo metodo segmentne radiofrekvenčne ablacije s fluoroskopskim nadzorom in beleženjem elektrogramov na krožnem katetru »laso«. Pri bolnikih s tipično AU smo opravili linijsko ablacijo kavotrikuspidalne ožine. Bolnike smo spremljali vsaj 5 let po doseženi popolni osamitvi PV oz. do telefonskega razgovora v aprilu 2020 oz. do morebitne smrti. Razvrstili smo jih v tri skupine: a) uspešne, tj. v stabilnem sinusnem ritmu z nemotečimi palpitacijami do 5 min, brez rednega antiaritmičnega zdravljenja, b) delno uspešne, ko so bili pretežno v sinusnem ritmu, z epizodami dokumentirane AF/AU do enkrat letno in tudi občasno uporabo antiaritmičnih zdravil v ustreznih odmerkih in c) neuspešne, tj. s pogostimi epizodami AF/AU, neučinkovitim antiaritmičnim zdravljenjem v ustreznih odmerkih ali z dolgotrajno vztrajajočo AF/AU. Ablacijski poseg smo ponovili zaradi recidiva AF/AU, vendar ne prej kot po 3 mesecih. Ob sumu na ponovitev aritmije smo naročili serijske posnetke EKG in Holterjevega monitoriranja. Podatke smo vrednotili s Kaplan-Meierjevo analizo, testom-t in Fisherjevim testom. Vrednost p < 0,05 je bila značilna.
 Rezultati: V raziskavo smo uvrstili 128 bolnikov (95 moških, 33 žensk; mediana starost pri prvem posegu zaradi AF je bila 54,5 let, rang 19–75), pri katerih smo opravili povprečno 1,7 ablacijskega posega zaradi AF oziroma 2 posega, če smo upoštevali še ablacije AU. Spremljanje je zaključilo 117 bolnikov (85 moških in 32 ženskah) po povprečno 11,7 letih (mediana 140 mesecev, rang 21–230 mesecev). Umrlo je 10 bolnikov (6 moških, 4 ženske), nihče pa zaradi ablacijskega posega. Od soobolevnosti sta bili v ospredju maligna bolezen in ščitnična disfunkcija. Verjetnost za ohranitev stabilnega sinusnega ritma je bila po 10 letih približno 50-odstotna. Po 15-odstotnem padcu verjetnosti za sinusni ritem v prvem letu je bil padec nato linearen, in sicer 4 % letno. Ablacijsko zdravljenje je bilo uspešno pri 54 bolnikih (46 %), delno uspešno pri 25 (21 %) in neuspešno pri 38 bolnikih (33 %, manj uspešno pri ženskah, p < 0,05). V zadnjih 10 letih spremljanja smo opravili manjši del ablacijskih posegov ‒ 46 (16 %). Antiaritmična zdravila je prejemalo 38 bolnikov (32 %), pretežno amiodaron in propafenon. Med ablacijskim posegom smo povzročili tamponado pri 5 bolnikih (4 %). Nihče od njih ni potreboval kirurškega posega. Drugih večjih zapletov ni bilo.
 Zaključek: Ablacijsko zdravljenje AF je dolgoročno dovolj uspešno, varno in po podatkih drugih avtorjev tudi cenovno učinkovito. Zato ga lahko priporočimo večini bolnikov z AF. Za celostno obravnavo bolnikov z AF pa so pomembni tudi: ureditev odpravljivih dejavnikov tveganja, antiaritmično zdravljenje in kakovostno antikoagulacijsko zdravljenje.
35
BROŽIČ, LILIANA. "RECENZIJA KULTURNE ZNAČILNOSTI SLOVENSKE DRUŽBE IN NJEN ODNOS DO VARNOSTI IN VOJSKE." EU IN NATO: VARNOSTNA RAZMERJA/EU AND NATO: SECURITY RELATIONS, VOLUME 2021/ISSUE 23/2 (June 15, 2021): 105–6. http://dx.doi.org/10.33179/bsv.99.svi.11.cmc.23.2.rec.
Full textAbstract:
Konec maja 2021 je izšla znanstvena monografija dr. Janje Vuga Beršnak z naslovom Kulturne značilnosti slovenske družbe in njen odnos do varnosti: vojska na stičišču zahtev države, pričakovanj družbe in lastne pohlepnosti. Recenzije so napisali zaslužni profesor ddr. Rudi Rizman s Filozofske fakultete v Ljubljani, dr. Majda Hrženjak, višja znanstvena sodelavka na Mirovnem inštitutu v Ljubljani, in dr. Ljubica Jelušič s Fakultete za družbene vede v Ljubljani. Monografija ima 180 strani in je izšla v knjižni zbirki Varnostne študije, ki jo ureja prof. dr. Anton Grizold in jo izdaja Založba Fakultete za družbene vede. Metodološko je monografija razdeljena na tri vsebinske sklope: makro raven, mezo in mikro raven ter individualno raven. Na makro ravni avtorica najprej opiše slovensko kulturo, potem slovensko družbo in varnostno kulturo v kontekstu sprejemljivega »tveganja«, ki ga poimenuje varnostni mehurček, sledi poglavje o slovenski družbi in njeni vojski. Mezo in mikro raven sta najprej posvečeni prihodnosti vojaških organizacij: kulturi in identiteti, sledi poglavje o spolni reprezentativnosti vojaške organizacije. Ta sklop avtorica sklene s poglavjem o motivaciji za vojaški poklic. V zadnjem sklopu se avtorica osredotoči na psihosocialni okvir delovanja pripadnic in pripadnikov vojaške organizacije ter na dejavnike tveganja in zaščite zanje in za njihove družine. Predstavljene teme nakazujejo korak naprej pri preučevanju vsebin iz vojaške sociologije v slovenskem prostoru, in sicer specifično na področju zdravja in dobrobiti. Dr. Janja Vuga Beršnak je izredna profesorica in višja znanstvena sodelavka na Fakulteti za družbene vede. Že njena disertacija je bila posvečena kulturnim vidikom delovanja pripadnic in pripadnikov oboroženih sil v mednarodnih operacijah in na misijah. Avtorica v tej znanstveni monografiji raziskuje redko predstavljene razsežnosti kulture varnosti, gre za raziskovanje odnosov med vojsko in varnostjo z vidika kulture. Pri tem izhaja iz raziskav verjetno enega najbolj znanih avtorjev na področju raziskovanja interakcij med nacionalnimi in organizacijskimi kulturami Nizozemca Geerta Hofstedeja, ki je umrl lani v 91. letu starosti. Hofstede je Slovenijo vključil v eno svojih raziskav leta 1991, ko je raziskoval kulturo gospodarskih korporacij (IBM) in že takrat ugotovil to, kar sta potrdili leta 2021 dr. Andreja Terpotec v svoji doktorski disertaciji o nacionalni kulturi v Sloveniji v povezavi s korupcijo in dr. Janja Vuga Beršnak na primeru slovenske družbe in njenega odnosa do vojske. Slovenska kultura je pretežno žensko orientirana. To pomeni, da jo določajo ženske lastnosti, kot so skromnost, pomoč drugim in šibkejšim, skrbnost ter negovanje dobrih medosebnih odnosov, v primerjavi z moško determiniranimi kulturami, za katere so značilne samozavest, moč, odločnost, tekmovalnost in uspeh. Vojaška organizacija in njeno poslanstvo temeljita na moško determinirani kulturi. Njeni pripadnice in pripadniki morajo izkazovati moč, samozavest, odločnost in uspeh. Samo s tako kulturo je mogoče braniti domovino in odvračati različne pojavne oblike groženj. Na hitro bi lahko ocenili, da gre v primeru Slovenije glede na odnos države in družbe do svoje vojske za harmoničen odnos dveh partnerjev, bolj poglobljeno pa avtorica monografije ugotavlja, da imata ti dve različni kulturni determinanti določene značilnosti, ki jih je nujno treba razumeti, raziskovati in upoštevati pri številnih procesih in javnih politikah vse z enim samim namenom, kako poskrbeti za varnost in učinkovitost vsakega posameznika v vojski, za družine teh posameznikov in varnost države kot celote. Monografija prinaša dragocene ugotovitve in povsem drugačen, svež, zelo dobrodošel, nov pogled na razumevanje nekaterih pojavov in značilnosti v širšem mednarodnem okolju, predvsem pa v Sloveniji. Vse od zadnje svetovne finančne krize, ko so se sredstva za Slovensko vojsko vztrajno zmanjševala, je bil vtis, da je vojska v dolgotrajnem krču, ki nikakor ne popusti. Zdelo se je, da gre v odnosu med slovensko državo in družbo do nacionalne vojske za odnos med mačeho in pastorkom, pri čemer prva samo zahteva in ničesar ne daje. Krč je postopoma in po dolgem času popustil. Z novo monografijo bomo bolj razumeli slovensko kulturo, svojo družbo, Slovensko vojsko in njene družine ter naše raznovrstne odnose. Prav pri tem razumevanju ima pomembno vlogo avtorica dr. Janja Vuga Beršnak, ki je v celotnem spektru svojega raziskovanja dosledno upoštevala znanstveno metodologijo, zakonitosti, poglede ter različne literaturo in vire, hkrati pa ima sama izkušnjo, kaj je vojaška družina, kaj lepega prinaša in kaj vse zahteva kot pohlepna inštitucija.
36
Poljak, Igor, Joso Vukelić, Patrik Korijan, Irena Šapić, and Marilena Idžojtić. "Raznolikost i strukturiranost hrvatskih kontinentalnih i alpsko-dinarskih populacija bijele johe (Alnus incana /L./ Moench subsp. incana); geografska i okolišna izolacija kao uzrok fenotipske divergencije." Šumarski list 142, no. 1-2 (2018): 31–32. http://dx.doi.org/10.31298/sl.142.1-2.2.
Full textAbstract:
Bijela, odnosno siva joha, Alnus incana (L.) Moench subsp. incana, listopadna je, jednodomna i anemofilna drvenasta vrsta iz porodice Betulaceae. Prirodno je rasprostranjena u sjevernoj, srednjoj i mjestimično južnoj Europi, zapadnom Sibiru i Turskoj, od nizinskoga pojasa do preko 1800 m nadmorske visine u alpskom području. Bijela joha je mezofilna do higrofilna vrsta koja dobro podnosi oštru planinsku i kontinentalnu klimu, a raste na karbonatnim, ali i silikatnim, pjeskovitim, šljunčanim, slabo humusnim tlima. Najčešća je u planinskim dolinama, uz potoke i rijeke gdje na vlažnim staništima s mnogim higrofilnim vrstama tvori guste, fragmentarne sastojine, često obnovljene iz panja. To su povremeno plavljeni lokaliteti uz vodotoke ili okolne padine kroz koje se postrano procjeđuje voda prema glavnom vodotoku. Prisutnost bijele johe u Hrvatskoj vezana je za dva oštro ograničena područja: sjeveroistočno, u nizinskom dijelu Hrvatske (110 do 190 m nadmorske visine) uz tok rijeke Drave; i sjeverozapadno, u alpsko-dinarskom području uz rijeku Kupu i njene pritoke (220 do 550 m nadmorske visine). U sjeveroistočnom području rasprostiru se sastojine definirane kao Equiseto hyemali-Alnetum incanae Moor 1958 (Trinajstić 1964; Franjić et al. 1999), u kojima se u odnosu na sastojine bijele johe u gorskome području kao razlikovne vrste izdvajaju: Ulmus laevis Pall., U. minor Mill., Prunus padus L., Equisetum hyemale L. i druge. Ove sastojine danas su rjeđe nego nekada, manje se koriste, a zbog nekadašnjeg načina sječe vrlo su često panjače. Nekadašnje šumske površine koje je Trinajstić istraživao (1964) danas više nisu pod šumom. Poplavne i vlažne šume u blizini urbanih središta isušuju se, a na njihovim su staništima izgrađena naselja i komunalna infrastruktura tako da su danas šume sive johe uz tok rijeke Drave u velikoj regresiji. U alpsko-dinarskom području istraživane sastojine svrstane su u šumsku zajednicu Lamio orvalae-Alnetum incanae Dakskobler 2010, a opisane su kao geografska varijanta Helleborus dumetorum (Vukelić et al. 2012, 2017). Ona se ističe mnogim vrstama iz dinarske vegetacijske zone, poput Fraxinus excelsior L., Ulmus glabra Huds., Fagus sylvatica L., Acer pseudoplatanus L., Lamium orvala L., Lunaria rediviva L., Scopolia carniolica Jacq., Helleborus dumetorum Waldst. et Kit., Knautia drymeia Heuff. subsp. drymeia i druge. Siva joha ovdje raste u kanjonu Kupe i na obalnim terasama koje su uglavnom antropogenizirane, a nekoć su bile korištene u poljoprivrednoj proizvodnji. Glavni ciljevi rada bili su utvrditi morfološku raznolikost i strukturiranost populacija bijele johe u Hrvatskoj te istražiti na koji način ekološki i geografski čimbenici utječu na varijabilnost populacija. Materijal za morfometrijsku analizu sakupljen je iz sedam prirodnih populacija – tri iz kontinentalne i četiri iz alpsko-dinarske regije (slika 1). Svaka populacija predstavljena je s 20 stabala, a svako stablo s 20 zdravih i neoštećenih listova s kratkih fertilnih izbojaka iz vanjskog, osvijetljenog dijela krošnje. Listovi su sakupljeni početkom srpnja 2016. godine, odnosno sredinom vegetacijskog razdoblja, kada su s obzirom na dimenzije i oblik u potpunosti razvijeni. Listovi su skenirani i izmjereni pomoću programa WinFolia. Ukupno je izmjereno devet lisnih značajki (slika 2). Deskriptivnim statističkim metodama utvrđena je visoka varijabilnost listova bijele johe, kao i jasan trend divergencije između kontinentalnih i alpsko-dinarskih populacija (slika 3). Najvarijabilnijim su se pokazale značajke: površina plojke, širina lista mjerena na 90 % dužine plojke i dužina peteljke. Za razliku od toga, najmanji stupanj varijabilnosti zabilježen je za varijable koje opisuju osnovu lisne plojke. Iako je trend variranja pojedinih značajki po populacijama bio sličan, u populacijama alpsko-dinarske regije zabilježena je nešto viša unutar-populacijska raznolikost. Kontinentalne populacije su imale veće vrijednosti svih mjerenih značajki lista u odnosu na populacije iz alpsko-dinarske regije. Analizom varijance, utvrđene su statistički značajne razlike između istraživanih regija te između stabla unutar populacija, dok su se populacije unutar regija razlikovale samo za četiri istraživane značajke (tablica 1). Unutarpopulacijska varijabilnost veća je od međupopulacijske varijabilnosti, što je odlika mnogih vrsta drveća. Multivarijatne analize potvrđuju postojanje jasne razlike između kontinentalnih i alpsko-dinarskih populacija bijele johe (slika 1, slika 4, tablica 3), što upućuje na mogućnost da istraživane populacije predstavljaju dva različita ekotipa. Morfološka udaljenost između populacija bila je korelirana s geografskom i ekološkom udaljenošću, što potvrđuje uzorak „isolation by distance“ i „isolation by environmental distance“. Drugim riječima, utvrđeno je da geografska udaljenost i ekološka divergencija imaju važan utjecaj na oblikovanje morfološke strukture populacija te da je ona posljedica njihove moguće lokalne prilagodbe na okolišne uvjete i njihove geografske udaljenosti (tablica 2). Dobivene spoznaje o varijabilnosti populacija mogu doprinijeti razvoju učinkovitijih planova očuvanja i gospodarenja sivom johom u Hrvatskoj. Kako bi se potvrdili dobiveni zaključci o varijabilnosti populacija sive johe dobiveni morfometrijskim metodama, istraživanja je svakako potrebno proširiti i na molekularno-biološke metode.
37
Gregorin, Jožefa, and Jožica Ramšak Pajk. "Stališča in izkušnje žensk z menopavzalnim obdobjem in njihov odnos do zdravja: opisna raziskava." Obzornik zdravstvene nege 50, no. 4 (2016). http://dx.doi.org/10.14528/snr.2016.50.4.119.
Full textAbstract:
Uvod: Obdobje perimenopavze in pomenopavze vpliva na zdravje žensk. Namen raziskave je bil raziskati stališča in odnos žensk do tega obdobja, do zdravja in do zdravega življenjskega sloga ter nekatere vidike informiranosti. 
 Metode: Raziskava temelji na kvantitativnem in kvalitativnem pristopu. Uporabljen je bil delno strukturirani vprašalnik (Cronbach α = 0,813). Opisno vprašanje je bilo interpretirano s kvalitativno metodo. Uporabljen je bil slučajnostni sistematični vzorec stotih pacientk zasebne zdravstvene ustanove, vključitveni kriterij je bil starost od 45 do 60 let. Anketiranje je bilo izvedeno oktobra 2014. Podatki so bili obdelani s programskim orodjem Microsoft Excel in SPSS verzija 20.0. 
 Rezultati: Anketiranke ocenjujejo svoje zdravje kot dobro (57,3 %) oziroma zelo dobro (22,3 %). Največ težav imajo z vročinskimi oblivi in navali znojenja (x̅ = 2,73), s spanjem (x̅ = 2,8) ter s psihično in fizično izčrpanostjo (x̅ = 2,70). Pri medicinski sestri informacij nikoli ni iskalo 57,6 % vprašanih in nobena od njih pogosto, občasno pa le 9,8 % vprašanih, kljub temu da so anketiranke izpostavile problem premajhne informiranosti. Prepoznane podkategorije so pozitivna naravnanost in samozaupanje, podpora okolice, informiranost in zdrav življenjski slog. 
 Diskusija in zaključek: Anketiranke imajo pozitiven odnos do zdravja, zavedajo se, da za svoje zdravje lahko veliko storijo same. Izražena je potreba po večji informiranosti, zato je pomembno, da se aktivnosti diplomirane medicinske sestre v referenčni ambulanti razširijo tudi na področje svetovanja glede menopavze. Potrebne so nadaljnje raziskave na tem področju.
38
Stajić, Branko, Slavoljub Dimitrijević, Marko Kazimirović, and Vojislav Dukić. "DEBLJINSKI PRIRAST STABALA KAO BIOINDIKATOR NJIHOVE VITALNOSTI: STUDIJA SLUČAJA SA PODRUČJA DESPOTOVCA." ГЛАСНИК ШУМАРСКОГ ФАКУЛТЕТА УНИВЕРЗИТЕТА У БАЊОЈ ЛУЦИ 1, no. 27 (2018). http://dx.doi.org/10.7251/gsf1727017s.
Full textAbstract:
Istraživanje procesa devitalizacije i sušenja stabala vršeno je u veštački podignutoj sastojini crnog borana području Despotovca, Srbija. Analiziran je debljinski prirast 30 dominantnih stabala, razvrstanihna osnovu okularne ocene intenziteta devitalizacije u tri kategorije: zdrava (bez vidljivih simptomasušenja), devitalizovana (stabla sa proređenim krošnjama i slabo izraženim simptomima sušenja) i jakodevitalizovana (stabla sa suvim većim delom krošnje). Nakon procesa sinhronizacije debljinskog prirastastabala definisani su indeksi debljinskog prirasta ove tri kategorije stabala. U cilju kvantitativne ocenedevitalizacije i utvrđivanja procenta gubitka prirasta kod devitalizovanih i jako devitalizovanih stabalaračunati su i dvostruki indeksi, nastali stvaljanjem u odnos indeksa debljinskog prirasta jako devitalizovanihi devitalizovanih stabala sa indeksima debljinskog prirasta zdravih stabala.Rezultati su pokazali da kod svih kategorija stabala u periodu od 1960. do 2000. godine postoje slučajnevarijacije indeksa debljinskog prirasta i preklapanje linija njihovih tokova, bez nekih jasnih razlika u‘’šablonu’’ reakcije na prisutne stimulativne i ograničavajuće faktore rasta. Jasna i izražena odstupanjau prirastu zdravih, sa jedne strane i devitalizovanih i jako devitalizovanih stabala, sa druge strane,utvrđena su od 2008. godine. Prirast jako devitalizovanih stabala u 2014. godini iznosio je nešto manjeod 42%, a devitalizovanih 67% ostvarenog prirasta zdravih stabala. Daljom analizom indeksa prirastastabala uočeno je da razlike u prirastu ovih kategorija stabala počinju da se pojavljuju još od 2000. godine.Ova činjenica upućuje na zaključivanje da je proces stvarne devitalizacije stabala počeo pre oko15 godina, kada nije bilo nikakvih vidljivih simptoma.
39
Slabe Erker, Renata, and Simon Ličen. "Dejavniki gibalne aktivnosti in z zdravjem povezane kakovosti življenja." Obzornik zdravstvene nege 48, no. 2 (2014). http://dx.doi.org/10.14528/snr.2014.48.2.18.
Full textAbstract:
Uvod: Gibalna aktivnost koristi telesnemu in duševnemu zdravju. Namen članka je ugotoviti dejavnike, ki vplivajo nanjo, in možne ukrepe za povečanje te dejavnosti. Cilj članka je spodbuditi strokovnjake s področij zdravja in športne dejavnosti k sodelovanju pri oblikovanju in izvajanju učinkovitih ukrepov za povečanje gibanja med prebivalstvom.
 
 Metode: Opravljen je bil pregled literature o dejavnikih, ki vplivajo na gibalno aktivnost in z zdravjem povezano kakovost življenja, ter o ukrepih, povezanih z njimi. V pregled so vključene raziskave, ki so objavljene v angleškem jeziku v obdobju 2000–2010 in evidentirane v Web of Science (SCI-EXPANDED ali SSCI). Članek povzema izsledke 46 objav, za potrebe teoretičnih izhodišč pa še dodatnih 43 objav.
 
 Rezultati: Na odločitev za gibanje vplivajo lastnosti posameznika in širšega družbenoekonomskega okolja. Bistveni so starost, spol in zdravstveni status posameznika. Pri posameznih skupinah populacije prepoznamo specifične dejavnike, ki vplivajo na odločitev za gibalno aktivnost. Učinkoviti ukrepi spodbujanja gibanja so zato usmerjeni na te skupine in izhajajo iz identificiranih dejavnikov.
 
 Diskusija in zaključek: Raznolikost omenjenih skupin in dejavnikov je osnova za načrtovanje preventivnih oziroma interventnih ukrepov. Smiselno je, da se pri organiziranju in izvajanju programov povežejo organizacije s področij zdravstva, športa in druge interesne skupine. Pri tem naj izkoristijo obstoječe zakonske okvire.
40
Viler, Domen, Tadeja Jakus, Klavdija Viler, and Tamara Poklar Vatovec. "Vpliv prehranskih terapij na preprečevanje presnovnega sindroma." Obzornik zdravstvene nege 48, no. 2 (2014). http://dx.doi.org/10.14528/snr.2014.48.2.21.
Full textAbstract:
Uvod: Namen raziskave je z uporabo pregleda literature predstaviti in analizirati rezultate raziskav, ki so proučevale vpliv prehranskih terapij na preprečevanje presnovnega sindroma.
 
 Metode: Za pregled literature in analizo so bile uporabljene primerjalne, presečne in longitudinalne raziskave, ki so bile objavljene od leta 2002 do 2012 v elektronskih bazah podatkov Medline in CINAHL. Skupno število zadetkov je bilo 166, v nadaljnjo analizo pa je bilo vključenih pet raziskav. Kriterij pri izboru raziskav je bil, da raziskave vključujejo podatke za vseh pet rizičnih dejavnikov presnovnega sindroma in prehransko terapijo.
 
 Rezultati: V raziskavah, ki so vključevale različne prehranske terapije, so največji poudarek na spremembo življenjskega sloga podale: zdrava uravnotežena prehrana, mediteranska prehrana, mediteranska prehrana z nižjim vnosom ogljikovih hidratov, konvencionalna prehrana za diabetike in lakto-vegetarijanska prehrana. Dieta z nizkim vnosom ogljikovih hidratov, nizkokalorična dieta in dieta z visoko vsebnostjo ogljikovih hidratov in manjšim energijskim vnosom so bile bolj osredotočene na prehransko terapijo in niso podale ustreznih smernic za spremembo življenjskega sloga. Izbranih pet raziskav kaže statistično pomemben vpliv prehranskih terapij na znižanje telesne mase (p < 0,001).
 
 Diskusija in zaključek: Do sedaj so izvedene raziskave obravnavale le posamezen dejavnik presnovnega sindroma na zdravje in niso raziskovale vpliva vseh petih dejavnikov v kombinaciji s prehransko terapijo.
41
Marn Radoš, Maja, and Darija Šćepanović. "Telesna dejavnost in zdravje žensk v pomenopavzi." Obzornik zdravstvene nege 48, no. 4 (2014). http://dx.doi.org/10.14528/snr.2014.48.4.35.
Full textAbstract:
Uvod: Kot posledica pomanjkanja estrogenov se po menopavzi pojavi večja verjetnost nastanka kardiovaskularnih bolezni, osteoporoze, depresije in urinske inkontinence. Namen članka je pregled literature in predstavitev rezultatov raziskav, ki so proučevale vpliv telesne dejavnosti na kardiovaskularni in vazomotorni sistem, na urogenitalno in vezivno tkivo ter na duševno zdravje pri ženskah v pomenopavzi. 
 Metode: Iskanje strokovne in znanstvene literature je bilo opravljeno s pomočjo bibliografskih baz podatkov COBISS.SI, PubMed, CINAHL, EMBASE in registra študij Cochrane Library. Iskanje je bilo omejeno na besedila, dostopna na spletu, v slovenščini ali angleščini (ali drugih jezikih, če so članki vsebovali izvlečke v angleščini), izdana od januarja 2000 do decembra 2012. Glede na vključitvene in izključitvene kriterije je bilo v pregled zajetih enajst randomiziranih kontroliranih raziskav, ki so bile glede na tematiko razdeljene v pet skupin. 
 Rezultati: Pokazal se je pozitiven vpliv redne telesne dejavnosti na izražanje simptomov, ki so posledica pomanjkanja estrogena v telesu žensk v pomenopavzi. Redna telesna dejavnost ima najboljši vpliv na kardiovaskularni sistem, mentalno zdravje, urinsko inkontinenco in osteoporozo, glede njenega vpliva na izražanje vazomotornih simptomov pa so mnenja deljena. 
 Diskusija in zaključek: Najkoristnejša telesna dejavnost za zdravje žensk v pomenopavzi je aerobna vadba zmerne intenzitete. Potrebne so nadaljnje raziskave o vplivu telesne dejavnosti na izražanje vazomotornih simptomov pri ženskah v pomenopavzi.
42
Aboubakr, Mohamed, Ashraf Elkomy, Soad Belih, Mohamed Morad, Hassan Shaheen, and Mohamed M. Abdel-Daim. "EFFICACY OF AMOXICILLIN (ATCOMOX®) AND/OR ALLICIN ON PERFORMANCE, HAEMATOLOGICAL, BIOCHEMICAL, AND HISTOPATHOLOGICAL CHANGES IN Clostridium perfringens INFECTED CHICKENS." SLOVENIAN VETERINARY RESEARCH 57, no. 2 (2020). http://dx.doi.org/10.26873/svr-867-2020.
Full textAbstract:
The efficacy of amoxicillin and/or allicinin healthy and experimentally Clostridium perfringens-infected broiler chickens was investigated. The chicks were equally divided into six groups, and all medications were orally administered via drinking water for five consecutive days: Group 1: non-infected and non-treated; Group 2: infected and non-treated; Group 3: infected and amoxicillin-treated (20 mg/kg b.wt); Group 4: infected and allicin-treated (25 mg/kg b.wt); Group 5: infected and treated with amoxicillin (20 mg/kg b.wt) and allicin (25 mg/kg b.wt); Group 6: infected and treated with amoxicillin (10 mg/kg b.wt) and allicin (25 mg/kg b.wt). Growth performance,haematological andbiochemical parameters were recorded. Significant decreases in total protein, albumin, RBCs, Hb, andPCV and a considerable increase in WBCs, AST, ALT, ALP, creatinine, anduric acid in infected chickens were observed. Administration amoxicillin and/or allicin for treatment of Clostridium perfringens infection resulted in improvement in haematological and biochemical changes following infection. A dose of amoxicillin (10 mg) and allicin (25 mg)/kg bwt for treatment of Clostridium perfringens infection in broiler chickens is recommended due to great synergistic effect, reduced mortality, greater safety, and increased economic potential.Key words: amoxicillin; allicin; efficacy; broilers; biochemical; hematological VPLIV AMOXICILINA (ATCOMOX®) IN ALICINA NA PRIRAST, HEMATOLOŠKE, BIOKEMIJSKE IN HISTOPATOLOŠKE SPREMEMBE PRI PIŠČANCIH, OKUŽENIH S Clostridium perfringens Povzetek: V študiji smo ugotavljali učinkovitost amoksicilina in/ali alicinina pri zdravih pitovnih piščancih in pitovnih piščancih poskusno okuženimih z bakterijo Clostridium perfringens. Piščanci so bili razdeljeni v šest skupin in so zdravila dobivali peroralno preko vode pet dni zapored. V prvi skupini so bili neokuženi in nezdravljeni piščanci, v drugi okuženi in nezdravljeni, v tretji okuženi in zdravljeni z amoksicilinom (20 mg/kg telesne mase), v četrti skupini okuženi in zdravljeni z alicinom (25 mg/kg telesne mase) v peti skupini okuženi in zdravljeni z amoksicilinom (20 mg/kg teže) in alicinom (25 mg/kg telesne mase) in v šesti skupini okuženi in zdravljeni z amoksicilinom (10 mg/kg teže) in alicinom (25 mg/kg telesne mase). Spremljali smo prirast piščancev ter njihove hematološke in biokemične parametre. Pri okuženih piščancih smo v krvi opazili znatno znižanje skupnih beljakovin, albuminov, RBC, Hb in PCV ter znatno povečanje WBC, AST, ALT, ALP, kreatinina in sečne kisline. Uporaba amoksicilina in/ali alicina za zdravljenje okužbe s Clostridium perfringens je povzročila izboljšanje hematoloških in biokemičnih sprememb po okužbi. Odmerek amoksicilina 10 mg/kg in alicina 25 mg/kg telesne mase za zdravljenje okužbe s Clostridium perfringens pri pitovnih piščancih brojlerjih se je izkazal kot najbolj učinkovit, verjetno zaradi sinergističnega učinka obeh zdravil, in je povzročil zmanjšanje smrtnosti pitovnih piščancev. Ključne besede: amoksicilin; alicin; učinkovitost; brojlerji; biokemjski parametri; hematološki parametri
43
Leburić, Anči, and Nina Majica. "Sociološko istraživanje turističke ponude Biograda na moru (2002. godine)." Acta Iadertina 1, no. 1 (2004). http://dx.doi.org/10.15291/ai.1174.
Full textAbstract:
Autorice u okvirima sociološkog pristupa afirmiraju raspravu o društvenim posljedicama masovnog turizma, koji je kao manifestni oblik turističke ponude sveprisutan u hratskom turizmu, posebno na istraživanoj biogradskoj destinaciji. Iako ima i pozitivnih efekata, takav tip turizma uvjetuje razne negativne društvene posljedice, kao što su jednoobraznost turističke ponude, pad kvalitete, gubitak prepoznatljivog identiteta, degradaciju i zagađenje okoliša, infrastrukturne probleme, negativan stav lokalnog stanovništva spram turista i niz drugih. Stoga se kritizira razvojno stihijska koncepcija turizma kao prirodne blagodati "sunca i mora", koja u konačnici ograničava turistički promet i koncentrira ga isključivo u nekoliko ljetnih mjeseci sezone, dok su ostali sadržaji turističke ponude zapravo nedovoljno prezentirani na evropskom i širem turističkom tržištu. U tekstu se prezentira dio rezultata iz empirijskog sociološkog istraživanja realiziranog u ljeto 2002. godine, na slučajnom uzorku od 90 turista koji su boravili u Biogradu na moru. Riječ je o tzv. pilot projektu, dijagnostičkog tipa, čiji se rezultati kompariraju sa postojećim službenim statističkim (državnim i općinskim) podacima. Autorice zaključuju kako je nužno tržišno repozicioniranje i originalnije koncipiranje turističke biogradske ponude. U Hrvatskoj prevladava uniformirana vrsta turizma u vidu ljetnog kupališnog tipa. S obzirom na realne dispozicije, Biograd n/m raspolaže velikim mogućnostima razvijanja alternativnog turizma. Turistički resursi su mu raznoliki, jer osim mora, ima vrlo razvedenu i pristupačnu obalu, velik broj otoka, u blizini nacionalne parkove, uvjete za sportski ribolov, uzgoj zdrave hrane i još štošta. Istovremeno organiziranje budućih istraživanja i analiza turizma kao društvenog fenomena, utjecat će na dimenzije i kvalitetu turističke strategije Hrvatske.
44
Sacha, Manuel, Nancy Weisbach, Anna-Sophie Pöhler, Nina Demmerle, and Eleonore Haltner. "COMPARISONS OF THE HISTOLOGICAL MORPHOLOGY AND IN VITRO PERCUTANEOUS ABSORPTION OF CAFFEINE IN SHED SNAKE SKIN AND HUMAN SKIN." SLOVENIAN VETERINARY RESEARCH 57, no. 2 (2020). http://dx.doi.org/10.26873/svr-839-2020.
Full textAbstract:
The employment of excised skin (human or animal) mounted in diffusion cells is frequently used for the characterization of biopharmaceutical properties of topical semisolids dosage forms. Reptile skin from snake appears to be a useful alternative to other animal and human skins in assessing the potential for transdermal drug delivery. The aim of the study was to compare human and snake skin from a histological point of view. Furthermore the absorption of caffeine, as a hydrophilic model substance, was compared on snake shed skins (two anatomical locations; ventral and dorsal), from three different species, Python regius, Epicrates maurus colombianus, Lampropeltis triangulum campbelli, and human skin. Snake skin shows histological similarity to human Stratum corneum in term of thickness and composition. Regarding the absorption, the cumulative amount of caffeine increased linearly with time through the dorsal and ventral shed skins of all 3 species. Except for Lampropeltis triangulum campbelli ventral skin, the caffeine permeation behavior obtained on all snake shed skins evaluated was in a similar range as on human skin. One main advantage of shed skin, is that snakes molt regularly and can provide many sheds, that can be obtained without sacrificing the animals.Key words: caffeine; transdermal; shed skin; in vitro; snake; topical formulation PRIMERJAVA HISTOLOŠKE ZGRADBE TER PERKUTANE ABSORPCIJE KOFEINA IN VITRO V LEVKU KAČ IN ČLOVEŠKI KOŽI Povzetek: Koža (človeškega ali živalskega izvora) se pogosto uporablja kot orodje za proučevanje biofarmacevtskih lastnosti topikalnih zdravil. Koža kač bi lahko bila uporabna alternativa drugim živalskim kožam in človeški koži pri oceni sposobnosti prenosa zdravil preko kože. Cilj študije je bil histološka primerjava človeške in kačje kože ter primerjava absorpcije kofeina kot hidrofilne modelne snovi na levkih kač iz dorzalnega in ventralnega področja treh različnih vrst kač: kraljevega pitona (Python regius), mavričnega udava (Epicrates maurus colombianus), mlečne kače (Lampropeltis triangulum campbelli). Kačja koža je histološko podobna človeški glede debeline in sestave roženi plasti (stratum corneum). Glavna prednost levitve kač je, da se dogaja večkrat, kar omogoča pridobitev več levkov, ki se jih lahko pridobi brez žrtvovanja živali. Rezultati so pokazali, da se je skupna količina kofeina sčasoma linearno povečevala v dorzalnih in ventralnih levkih pri vseh treh vrstah kač, razen na na ventralnem področju levka mlečne kače (Lampropeltis triangulum campbelli), pri katerem je bila prehodnost kofeina podobna kot pri prehodu skozi človeško kožo. Ključne besede: kofein; transdermalno; levek; in vitro; kača; topikalni pripravek
45
Milenković, Dragana, and Tanja Vujović. "PRIVREDNI RAZVOJ I INSTITUCIONALNA TRANZICIJA ZEMALJA ZAPADNOG BALKANA." ZBORNIK RADOVA EKONOMSKOG FAKULTETA BRČKO, no. 14 (September 14, 2020). http://dx.doi.org/10.7251/zrefb2014035m.
Full textAbstract:
Zemlje zapadnog Balkana imaju iza sebe deceniju urušavanja svojih privreda i dve decenije presporog oporavka. Ma kakvo da je istorijsko nasleđe zemalja Zapadnog Balkana (dezintegracija jedinstvenog jugoslovenskog tržišta, vojni sukobi, hiperinflacija, ekonomske sankcije, NATO bombardovanje), najvažnija je efikasnost ekonomskih politika ovih zemalja i izgradnja zdravog institucionalnog ambijenta koji će podsticati privredni rast. U radu se testira hipoteza da bez razvojnih stabilnih institucija nisu moguće visoke stope privrednog rasta koje će voditi ka održivom razvoju i efikasnom sistemu obrazovanja, kao i obrnuto da bez visokih stopa privrednog rasta nije moguće izgraditi stabilne institucije. Privredni razvoj ovih zemalja posmatramo kroz dva perioda, od 2000-2008. godine, i period nakon izbijanja svetske finansijske krize od 2009-2019. godine. U radu smo došli do zaključka da su ekstraktivne institucije podrivale ekonomski rast zemalja Zapadnog Balkana. Institucionalna nerazvijenost i korupcija u zemljama Zapadnog Balkana povezani su sa nižim nivoima obrazovanja, zdravstva, socioekonomskog razvoja i “odlivom mozgova“.
46
Stanojević, Dalibor. "PERCEPCIJA VAŽNOSTI PREDMETA TJELESNI I ZDRAVSTVENI ODGOJ KOD UČENIKA OSNOVNIH ŠKOLA." SPORT I ZDRAVLJE 2, no. 2 (2017). http://dx.doi.org/10.7251/siz1602048s.
Full textAbstract:
Ubrzani razvoj tehnologije danas je u mnogo čemu olakšao ljudski život ali je isto tako i rezultiraosmanjenjem tjelesne aktivnosti kod svih dobnih grupa. Dobro je poznata činjenica da tjelesnaaktivnost kod djece utiče na zdravlje i razvoj, a i prevenira razvoj rizičnih faktora u kasnijoj životnojdobi. Prema rezultatima studije švedskih naučnika tjelesni odgoj može poboljšati ocjene učenika izdrugih predmeta. Tjelesne aktivnosti kako u školi tako i izvan nje predstavljaju područje u kojem sudjeca posvećena isključivo svom tjelesnom razvoju i zdravlju. Tjelesni odgoj, kako navode Allison etal. (2000) predstavlja predmet u školskom sistemu u kojem se od učenika očekuje da stekne znanja ivještine u području sporta i tjelesne aktivnosti. Cilj tjelesnog i zdravstvenog odgoja je pomoćiučenicima da shvate, razviju i usvoje obrasce zdravog života. Nadalje, osnovni cilj fizičke aktivnosti itjelesnog vježbanje u školama je uticati na sve bazično-motoričke sposobnosti djece. Zbog toga jeveoma bitno i da sama djeca imaju pozitivnu percepciju o važnosti zdravstvenog i tjelesnog odgoja.Zbog svega navedenog cilj ovog rada je utvrditi percepcije učenika osnovnih škola prema predmetutjelesni i zdravstveni odgoj.
47
Durmuşoğlu, Halil, Gökhan Kürşad İncili, Alper Güngören, and Osman İrfan İlhak. "ASSESSMENT OF MICROBIOLOGICAL LOAD OF SMALL RUMINANT CARCASSES, LIVERS, SOME LYMPH NODES, TOOLS AND KNIFE SAMPLES IN SLAUGHTERHOUSE." SLOVENIAN VETERINARY RESEARCH 57, no. 3 (2020). http://dx.doi.org/10.26873/svr-950-2020.
Full textAbstract:
The aim of this study was to determine the microbiological loads of small animal carcasses, carcass lymph nodes, whole liver surface, liver lymph nodes and some tools contacting with carcass and offal. Total 630 samples taken from small animal carcasses, livers, hepatic lymph nodes, subiliac and prescapular lymph nodes, staff knives and slaughterhouse tools samples (stainless steel table, plastic crates, offal carts) were investigated for mesophilic aerobic bacteria, Enterobacteriaceae, Escherichia coli counts and Salmonella spp. The mean total aerobic mesophilic bacteria (TAMB), Enterobacteriaceae and E. coli numbers of the carcasses were 3.6, 0.6, and 0.1 log10 CFU/cm2 , respectively, and the most contaminated region among the carcass sampling points was flank. The mean TAMB, Enterobacteriaceae and E. coli counts of the liver surfaces were 6.0, 3.7, 2.9 log10 CFU/liver, respectively. The average TAMB, Enterobacteriaceae and E. coli numbers of the knives were found as 6.3, 2.9 and 2.1 log10 CFU/blade, and the average TAMB, Enterobacteriaceae and E. coli counts of the slaughterhouse surfaces were 5.1, 1.6, 0.5 log10 CFU/cm2. Salmonella spp. was detected in 4% of the liver samples and 10% of the knives samples. Consequently, the presence of Salmonella on the surface of livers and blades, and high number of E. coli on the livers, blades and tools show that a public health risk may arise at any time, and staff should pay extra attention to the “Good Hygiene Practices” and Food Safety Management Systems (such as HACCP) applied in slaughterhouses.Key words: carcass; liver; lymph node; microbiological quality; Enterobacteriaceae; Escherichia coli; Salmonella spp.OCENA MIKROBIOLOŠKE OBREMENITVE TRUPOV MALIH PREŽVEKOVALCEV, JETER IN NEKATERIH BEZGAVK TER ORODIJ IN NOŽEV V KLAVNICIPovzetek: Namen študije je bil določiti mikrobiološko obremenitev trupov malih živali, bezgavk na trupih, celotne površine jeter, jetrnih bezgavk in nekaterih orodij, ki prihajajo v stik s trupom ter drobovjem. Pregledanih je bilo 630 vzorcev trupel malih živali, jeter, bezgavk, jetrnih bezgavk, nožev in orodij za klavnice (mize iz nerjavečega jekla, plastični zaboji, zaboji za drobovino). Ugotavljali smo prisotnost mezofilnih aerobnih bakterij, Enterobacteriaceae ter število bakterij Escheria coli in Salmonella spp. Povprečna skupna količina aerobnih mezofilnih bakterij (TAMB), Enterobacteriaceae in E. coli je bila 3,6, 0,6 in 0,1 log10 CFU/cm2. Najbolj onesnaženo področje pri vzorčenju trupov je bilo na boku trupov. Povprečno število TAMB, Enterobacteriaceae in E. coli na površinah jeter je bilo 6,0, 3,7 in 2,9 log10 CFU/jetra. Povprečno število TAMB, Enterobacteriaceae in E. coli na nožih je bilo 6,3, 2,9 in 2,1 log10 log10 CFU/rezilo, povprečno število TAMB, Enterobacteriaceae in E. coli na klavniških površinah pa 5,1 in 1,6, 0,5 log10 CFU/cm2. Salmonello spp. smo odkrili v 4 odstotkih vzorcev jeter in na 10 odstotkih nožev. Prisotnost salmonele na površini jeter in rezil ter veliko število bakterij E. coli na jetrih, rezilih in orodju kažejo na to, da te bakterije lahko predstavljajo tveganje za javno zdravje. Osebje bi moralo dodatno pozornost nameniti „dobri higienski praksi “in sistemom upravljanja varne hrane (na primer HACCP), ki se uporablja v klavnicah.Ključne besede: trup zaklanih živali; jetra; limfni vozli; mikrobiološko onesnaženje; Enterobacteriaceae; Escheria coli; Salmonella spp.
48
Rojs, Olga Zorman, Alenka Dovč, Hristo Hristov, et al. "WELFARE ASSESSMENT OF COMMERCIAL LAYERS IN SLOVENIA." SLOVENIAN VETERINARY RESEARCH 57, no. 3 (2020). http://dx.doi.org/10.26873/svr-971-2020.
Full textAbstract:
Here we present the first welfare assessment of commercial layers conducted in Slovenia. Hens were assessed in four systems at the beginning of the laying period at 22 to 24 weeks and at 50 to 55 weeks of age. These systems were an enriched battery cage system, an aviary, and a litter system with or without outdoor access. Clinical inspections of flocks were performed, and animal-based welfare indicators were scored (e.g., keel bone damage, feather condition, foot pad lesions, beak deformities, and comb and skin wounds). Hens’ fear level was scored using the novel object test and avoidance distance test. Among resource-based measures, selected micro-climate parameters were measured.The results showed no obvious clinical signs related to infectious diseases and suggest that the selected climate conditions were satisfying in all systems. Among animal-based welfare indicators, keel bone damage was shown to be the most serious problem connected with hens’ age and housing systems (p 0.05). Enriched cages and aviary system were associated with significantly more keel deformities compared to the litter systems (p 0.05). In addition, the least prevalence of foot pad dermatitis together with better feather condition was observed in the litter systems. In the family-owned aviary facility, hens were found to be the most motivated to approach a novel object or a human, and as such were recognized as the least fearful birds, with better human–animal interaction compared to other intensive housing systems.Key words: laying hens; welfare; health; housing systemOCENA DOBROBITI V INTENZIVNIH REJAH KOKOŠI NESNIC V SLOVENIJIPovzetek: Opravili smo prvo celovito oceno dobrobiti kokoši nesnic v Sloveniji. V raziskavo smo vključili nesnice iz štirih različnih sistemov reje in raven dobrobiti ocenili v dveh starostnih obdobjih; na začetku nesnosti, v starosti od 22 do 24 tednov in pri 50 do 55 tednih. Nesnice so bile rejene v obogatenih kletkah, v voljerah, v talni reji brez možnosti izpusta in v talni reji z možnostjo izpusta. Ob vsakem ocenjevanju smo jate klinično pregledali in s pregledom posameznih živali ocenili specifične indikatorje dobrega počutja (poškodbe prsnice, operjenost, poškodbe podplatnih blazinic, deformacije kljuna in poškodbe grebena ter kože). Plašnost kot indikator socialnega obnašanja smo ocenili s testom novega predmeta in s testom odmika od človeka. Spremljali smo tudi mikro-klimatske pogoje reje.Ves čas spremljanja nismo ugotovili vidnih kliničnih znakov kužnih obolenj. Rezultati meritev mikro-klimatskih parametrov nakazujejo, da so bili pogoji v rejah dobri. Poškodba prsnice se je izmed specifičnih kazalnikov izkazala za najresnejši problem, na katerega vplivata tako starost kot sistem reje (p 0,05). Poškodbe prsnice so bile značilno bolj izražene pri kokoših iz obogatenih kletk in voljer (p 0,05) v primerjavi z nesnicami iz talnih rej. Kokoši iz talnih sistemov so bile tudi boljše operjene in so imele nižjo prevalenco poškodb na podplatnih blazinicah. Nesnice, ki so bile rejene v voljerah na družinski kmetiji, so kazale največ zanimanja za nove predmete in človeka. Te kokoši so bile ocenjene kot najmanj plašne in so izražale boljšo interakcijo človek–žival kot kokoši iz drugih primerjanih sistemov.Ključne besede: kokoši nesnice; dobrobit; zdravje; sistem reje
49
Wimalasena, S. H. M. P., та Heo Gang-Joon. "THE PRESENCE OF PUTATIVE VIRULENCE DETERMINANTS, TETRACYCLINE AND β-LACTAMS RESISTANCE GENES OF Aeromonas SPECIES ISOLATED FROM PET TURTLES AND THEIR ENVIRONMENT". SLOVENIAN VETERINARY RESEARCH 58, № 1 (2021). http://dx.doi.org/10.26873/svr-1144-2020.
Full textAbstract:
This study aimed to characterize Aeromonas spp. isolated from ten popular species of pet turtles and their environment to evaluate the potential risk of pet turtles as a source of virulence-associated genes, and tetracycline and β-lactams resistance determinants. Presence of eight virulence genes (ser, aer, exu, lip, fla, ascV, ahyB and gcat), and tetracycline (tetA, tetB and tetE) and β-lactams (blaTEM, blaSHV, blaOXA and blaCTX-M) resistance genes were evaluated by conventional PCR assays. The aerA gene showed the highest frequency of occurrence (92%), followed by fla (75%), gcaT (68%), ahyB (59%), ser (39%), lip (37%) and ascV (25%) genes. None of the isolates carried amplicon of DNase-associated exu gene. A. hydrophila, A. dharkensis, A. veronii and A. caviae were carried seven tested virulence genes except for exu while only four virulence genes were detected in A. enteropelogenes. Among the 75 tetracycline-resistant isolates, tetA, tetE and tetB genes were detected in 38, 26 and 6 isolates, respectively. Among the tested β-lactam resistance genes, blaOXA and blaTEM genes were detected in 54% and 36% of β-lactam resistant isolates, respectively. No blaCTX-M and blaSHV genes were detected. Our results indicate that pet turtle-associated aeromonads, exhibiting potential virulence and antimicrobial (tetracycline and β-lactams) resistance genes, may pose a serious health risk to pet turtle owners, particularly to immunocompromised individuals.Key words: Aeromonas spp.; virulence-associated genes; tetracycline resistance; β-lactams resistance; pet turtle PRISOTNOST DETERMINANT ZA DOLOČITEV DOMNEVNE VIRULENCE TER GENOV ZA ODPORNOST NA TETRACIKLIN IN β-LAKTAM VRST Aeromonas IZOLIRANIH IZ LJUBITELJSKIH VRST ŽELV IN IZ NJIHOVEGA OKOLJAIzvleček: Namen študije je bil določiti bakterije Aeromonas spp., izolirane iz desetih priljubljenih vrst hišnih želv in njihovega okolja, z namenom ocenjevanja potencialnega tveganje hišnih želv kot vira genov, povezanih z virulenco, ter determinante odpornosti proti tetraciklinom in β-laktamom. Prisotnost osmih virulentnih genov (ser, aer, exu, lip, fla, ascV, ahyB in gcat) ter genov za odpornost na tetracikline (tetA, tetB in tetE) in β-laktame (blaTEM, blaSHV, blaOXA in blaCTX-M) je bila ocenjena s konvencionalnimi testi PCR. Najbolj pogost je bil Gen aerA (92 %), sledili so geni fla (75 %), gcaT (68 %), ahyB (59 %), ser (39 %), lip (37 %) in ascV (25 %). Nobeden od izolatov ni imel pomnoženega gena exu, povezanega z DNAzo. A. hydrophila, A. dharkensis, A. veronii in A. caviae so vsebovali sedem testiranih genov virulence, razen exu, medtem ko so bili v A. enteropelogenih odkriti le štirje virulenčni geni. Med 75 izolati, odpornimi na tetracikline, so bili geni tetA, tetE in tetB odkriti v 38, 26 oziroma 6 izolatih. Med preizkušenimi geni za odpornost proti β-laktamu so bili geni blaOXAin blaTEM odkriti pri 54 % oziroma 36 % izolatov, odpornih proti β-laktamu. V nobenem vzorcu nista bila zaznana gena blaCTX-M in blaSHV. Rezultati študije kažejo, da bakterije Aeromonas spp. iz hišnih želv lahko imajo potencialne virulenčne gene in gene za odpornost proti tetraciklinu in β-laktamom, in lahko potencialno ogrožajo zdravje lastnikov hišnih želv, zlasti imunsko oslabljenih posameznikov.Ključne besede: Aeromonas spp.; geni povezani z virulenco; odpornost na tetracikline; rezistenca na β-laktami; ljubiteljske vrste želv
50
Arshed, Madiha, Shabab Nasir, Tanveer Hussain, Masroor Illahi Babar, and Muhammad Imran. "COMPARISON EFFICACY OF SYNTHETIC CHEMICALS AND PLANT EXTRACTS FOR TICK CONTROL." SLOVENIAN VETERINARY RESEARCH 58, no. 1 (2021). http://dx.doi.org/10.26873/svr-1052-2020.
Full textAbstract:
Ticks are considered as harmful and economically important ectoparasites because their infestation seriously affects the cattle worldwide. Tick control with synthetic acaricides is not only dangerous for animal and human health but also causes environmental pollution. The present study was designed to evaluate the plant extracts in comparison with synthetic acaricides to control Hyalomma anatolicum. Five different concentrations (50, 100, 250, 500 and 750 ppm) of methanolic plant extracts and acaricides, were employed to evaluate the mortality of ticks after 2, 4, 6, 12, 24 and 48 hrs. Mortality data was analyzed through Probit analysis to calculate the median lethal concentration (LC50) and the median lethal time (LT50). Methanolic extract from Azadirachta indica demonstrated the highest mortality (LC50 = 38.3 ppm) of ticks as compared to Dalbergia sissoo (LC50 = 58.76 ppm) and Morus alba (LC50 = 92.95 ppm). Amongst acaricides, fipronil exhibited highest mortality (LC50 = 35.01 ppm) when compared with emamectin (LC50 = 46.87 ppm) and cypermethrin (LC50 = 37.83 ppm). Higher concentration (750 ppm) of acaricides (fipronil, emamectin and cypermethrin) displayed quicker mortality (LT50 = 6.53-8.95 hrs) as compare to the plant extracts (LT50 = 8.49-29.17 hrs). Effects of these treatments were also studied on egg masses and reproductive index (RI) of the surviving ticks. The results revealed a significant, concentration-dependent variation among the egg masses treated with plant extracts and acaricides; and subsequently, their reproductive index values also decreased significantly. Phytochemical analysis of the tested plant extracts revealed presence of flavonoids, steroids, terpenoids, saponins, tannins and phenols in variable quantities. Conclusively, our results describe a significant scope of environment friendly plant extracts for ticks’ management.Key words: plant extracts; synthetic acaricides; tick mortality PRIMERJAVA UČINKOVITOSTI SINTETIČNIH KEMIKALIJ IN RASTLINSKIH EKSTRAKTOV ZA NADZOR NAD KLOPIIzvleček: Klopi veljajo za škodljive in ekonomsko pomembne ektoparazite, kajti njihova okužba po vsem svetu hudo prizadane govedo na paši. Zatiranje klopov s sintetičnimi akaricidi ni nevarno samo za zdravje živali in ljudi, temveč povzroča tudi onesnaževanje okolja. Študija je bila zasnovana z namenom ovrednotenja rastlinskih izvlečkov v primerjavi s sintetičnimi akaricidi za nadzor nad Hyalomma anatolicum. Za oceno umrljivosti klopov po 2, 4, 6, 12, 24 in 48 urah je bilo uporabljenih pet različnih koncentracij (50, 100, 250, 500 in 750 ppm) metanolnih rastlinskih izvlečkov in akaricidov. Podatki o smrtnosti so bili analizirani z analizo Probit za izračun srednje smrtne doze (LC50) in srednjega časa smrti (LT50). Metanolni ekstrakt iz Azadirachta indica je pokazal najvišjo umrljivost (LC50=38,3 ppm) klopov v primerjavi z Dalbergia sissoo (LC50 =58,76 ppm) in Morus alba (LC50=92,95 ppm). Med akaricidi je imel fipronil največji učinek smrtnosti (LC50=35,01 ppm) v primerjavi z emamektinom (LC50=46,87 ppm) in cipermetrinom (LC50=37,83 ppm). Višja koncentracija (750 ppm) akaricidov (fipronil, emamektin in cipermetrin) je pokazala hitrejšo smrtnost (LT50=6,53-8,95 ur) v primerjavi z rastlinskimi ekstrakti (LT50=8,49-29,17 ur). Učinke zdravljenj so preučevali tudi na jajčnih masah in obravnavali reproduktivni indeks (RI) preživelih klopov. Rezultati so pokazali pomembno, koncentracijsko odvisno variacijo med jajčnimi masami, obdelanimi z rastlinskimi izvlečki in akaricidi. Posledično so se vrednosti njihovega reproduktivnega indeksa znatno zmanjšale. Fitokemijska analiza preizkušenih rastlinskih izvlečkov je razkrila prisotnost flavonoidov, steroidov, terpenoidov, saponinov, taninov in fenolov v spremenljivih količinah. Rezultati opravljene raziskave opisujejo pomembne lastnosti okolju prijaznih rastlinskih izvlečkov pri preprečevanju napadov klopov.Ključne besede: rastlinski izvlečki; sintetični akaricidi; smrtnost klopov