To see the other types of publications on this topic, follow the link: Zdravstveni sistem.
Journal articles on the topic 'Zdravstveni sistem'
Create a spot-on reference in APA, MLA, Chicago, Harvard, and other styles
Consult the top 50 journal articles for your research on the topic 'Zdravstveni sistem.'
Next to every source in the list of references, there is an 'Add to bibliography' button. Press on it, and we will generate automatically the bibliographic reference to the chosen work in the citation style you need: APA, MLA, Harvard, Chicago, Vancouver, etc.
You can also download the full text of the academic publication as pdf and read online its abstract whenever available in the metadata.
Browse journal articles on a wide variety of disciplines and organise your bibliography correctly.
1
OSTRC, TADEJ, and SAMO UHAN. "Pogled uporabnikov na zdravstveni sistem v Sloveniji." Pomurska obzorja 11, no. 21 (2024): 15–28. https://doi.org/10.18690/pomurska-obzorja.11.21.15-28.2024.
Full textAbstract:
Pri preučevanju odnosa ljudi do družbeno-političnih podsistemov, se raziskovalci osredotočajo na stopnjo legitimnosti političnih sistemov, ki se razlikuje glede na kulturne, zgodovinske in sociološke kontekste. Analiza političnega zaupanja se opira na občutek, da so lastni interesi upoštevani v političnem procesu. Zdravstveni sistem ima ključno vlogo pri doseganju najboljšega možnega zdravstvenega stanja prebivalstva, kar je osnovni cilj vsakega sistema zdravstvenega varstva. Vpliv spola na zadovoljstvo s storitvami v zdravstvu ni povsem jasen. Starejši pacienti običajno kažejo več zadovoljstva, delovno aktivni mlajši pa cenijo hitro dostopnost. Zadovoljni pacienti sodelujejo bolje pri zdravljenju, vendar resnejše zdravstvene težave lahko vplivajo na zadovoljstvo. Izobrazba, čustveno stanje in splošno zadovoljstvo vplivajo tudi na oceno storitev zdravstva. Nacionalni zdravstveni sistemi se soočajo s pritiski demografskih, gospodarskih in socialnih sprememb, kar zahteva nenehne prilagoditve in izboljšave v zagotavljanju kakovostnih zdravstvenih storitev pri čemer so odločevalcem lahko v pomoč izsledki standardiziranih raziskav kot je Mednarodna družboslovna anketa (ISSP) in rezultati nacionalne raziskave o izkušnjah pacientov z obravnavo v bolnišnici.
2
Marković, Milan, and Slobodan Morača. "PROJEKTOVANJE SISTEMA ZAŠTITE I UPRAVLJANJE RIZIKOM U ZDRAVSTVENIM USTANOVAMA SEKUNDARNOG TIPA." Zbornik radova Fakulteta tehničkih nauka u Novom Sadu 39, no. 10 (2024): 1484–87. http://dx.doi.org/10.24867/28hz03markovic.
Full textAbstract:
U okviru rada biće definisane zdravstvene ustanove sekundarnog tipa (bolnice) i radne aktivnosti koje zdravstveni radnici obavljaju, na osnovu kojih će se pristupiti identifikaciji opasnosti i štetnosti i proceni rizika. U cilju unapređenja uslova rada, biće prikazan sistem upravljanja bezbednošću i zdravljem na radu koji je u skladu sa standardom ISO 45001 i programom dobre prakse za zdravstvene ustanove.
3
Stamenovic, Milorad. "POST TRANZICIONI STATUS I ODABRANI IZAZOVI ZDRAVSTVENOG SISTEMA SRBIJE." Revizor 85/2019 (May 31, 2019): 31–47. https://doi.org/10.5937/Rev1885031S.
Full textAbstract:
U radu je razmatran položaj zdravstvenog sistema Republike Srbije u postranzicionom periodu u kontekstu razvojnih izazova, odnosno izazova održivosti zdravstvenog sistema u budućnosti. Odabrani su neki od značajnijih problema sa kojima se suočava zdravstveni sistem medju kojima su finansijski apsekti, demografija, korupcija, javnozdravlje, zaštita životne sredine i dr. Konstatovani su u radu i razvojni potencijali i pravci daljeg razvoja zdravstvenog sistema a takodje je predočena i mogućnost razvoja medicinskih istraživanja kao deo najbrže rastuće industrije današnjice koja bi mogla omogućiti dodatne izvore prihoda za pružanje većeg kvaliteta zdravstvene zaštite. Socioekonomski faktori su analizirani kako bi se odredio odnos izmedju troškova i kvaliteta života stanovnika Srbije prateći nove trendove u definisanju zdravstvene zaštite. Za analizu ekonomskih parametara u Republici Srbiji uzeto je u razmatranje nekoliko faktora a to su rast bruto domaćeg proizvoda kao krovnog indikatora razvoja ekonomije jedne zemlje, faktor nezaposlenosti koji direktno utiče na stanovništvo. Osim ova dva indikatora od značaja je i faktor visine prosečne zarade kao i faktor potrošačke korpe. Analiziran je finansijski apsket rada institucija. Veliki broj institucija koje neplanski troši sredstva , ali i nenamenska potrošnja pokazuju neprofesionalan odnost prema rukovodjenju ovih isntitucija. Profesionalni menadžemnt sve više dobija na značaju i pokazuje se kao jedno od rešenja. U radu je zaključeno o neophodnosti optimizacije celokupnog zdravstvenog sistema a posebno sektora finansija, optimizacije resursa (infrastructure, zaposlenih, opreme) kao i o neophodnosti za višim stepenom intersektorske povezanosti vodećih tela poput: Ministarstava zdravlja, Ministarstva Poljoprivrede, Ministarstva za rad, zapošljavanje i socijalnu politiku kao i drugih tela koja mogu zajedničkim naporima rešavati ove složene interdisciplinarne probleme koji se ne mogu posmatrati odvojeno. Jedan od primera za neophodnost jače saradnje na tom polju jeste i zaštita životne sredine koja je direktno povezana sa javnozdravstvenim aspektima ali i aspektima poljoprivrede. Osim toga, javnozdravstvene aktivnosti moraju biti snažnije, orijentisane na problem koji imaju višedecenijski karakter poput visokih stopa smrtnosti od nezaraznih hroničnih bolesti o čemu je više reči bilo u radu. Rad ima značaj za dalja istraživanja zdravstvnog sistema Republike Srbije, obrazovne i strukovne institucije, radna tela koja se bavi ovim problemima.
4
Novak, Tatjana, Nataša Sedlar, and Lilijana Šprah. "Perceived Workplace Stress and Co-Occurrence of Health Problems and Burnout in Different Occupational Groups." Slovenian Journal of Public Health 52, no. 4 (2013): 292–303. http://dx.doi.org/10.2478/sjph-2013-0030.
Full textAbstract:
Izvleček Izhodišča: Nekatere poklicne skupine so zaradi narave dela ranljivejše za razvoj poklicnega stresa, izgorelosti in psihofizičnih zdravstvenih težav. Cilj raziskave je bil opredeliti razlike v doživljanju poklicnega stresa ter proučiti sovpadanje zdravstvenih težav in izgorevanja pri zaposlenih v petih različnih poklicnih skupinah. Metode: V raziskavo je bilo vključenih 258 udeležencev, zaposlenih v gradbeni, zdravstveni in v predelovalni dejavnosti, razvrščenih v poklicne skupine: delavci v proizvodnji (N=56 (20%), 56% moških), administrativno osebje (N=58 (20%), 18% moških), zdravstveni (N=65 (23%), 16% moških), tehnični (N=51(18%), 87% moških) in vodstveni kadri (N=55 (19%), 68% moških). Udeleženci so izpolnili vprašalnike o sociodemografskih značilnostih, zdravstvenih težavah, stresu na delovnem mestu (OSI) in o izgorelosti (OLBI). Rezultati: V primerjavi z drugimi poklicnimi profili so delavci v proizvodnji in zdravstveni kadri izražali največjo stopnjo stresa na delovnem mestu. Pri zdravstvenih delavcih so prevladovali viri stresa, povezani z visokimi delovnimi zahtevami in omejeno avtonomnostjo, pri zaposlenih v proizvodnji pa izpostavljenost škodljivim okoljskim dejavnikom. Najpogostejše zdravstvene težave so bile utrujenost pri 56,9% zdravstvenih in 50% proizvodnih delavcev, glavoboli in težave z vidom pri 51,8% proizvodnih delavcih ter bolečine v kostno-mišičnem sistemu pri 48,2% proizvodnih delavcih. Pri zdravstvenih in administrativnih delavcih je bilo največ statistično pomembnih povezav med psihofizičnimi zdravstvenimi težavami in izgorelostjo. Približno desetina zaposlenih v vseh poklicnih skupinah je kazala znake visoke izgorelosti. Zaključki: Zdravstveni kadri in delavci v proizvodnji so se v primerjavi s preostalimi poklicnimi skupinami izkazali kot ranljivejši za razvoj prekomernega stresa na delovnem mestu. Sopojavljanje zdravstvenih težav in izgorelosti je bilo najizrazitejše pri tehničnih in zdravstvenih kadrih.
5
Okanović, Elvina, and Melita Peršolja. "Vrednotenje zahtevnosti zdravstvene nege v enoti intenzivne terapije." Obzornik zdravstvene nege 54, no. 4 (2020): 297–303. http://dx.doi.org/10.14528/snr.2020.54.4.3033.
Full textAbstract:
Uvod: Nekateri oddelki za intenzivno terapijo in nego potrebe po osebju zdravstvene nege izračunavajo iz podatkov dveh sistemov kategorizacije potreb pacientov (slovenskem in točkovnem sistemu terapevtskih intervencij TISS-28). Namen raziskave je bil ugotoviti razlike v dokumentirani zahtevnosti zdravstvene nege in v potrebah po medicinskih sestrah glede na uporabljen sistem kategorizacije potreb pacientov.Metode: Uporabljena je bila kvantitativna opisna raziskava. Na bolnišničnem oddelku je bila v letu 2018 izvedena retrospektivna raziskava, v katero so bili vključeni podatki vseh 239 pacientov, ki so bili hospitalizirani med 1. januarjem 2016 in 31. decembrom 2016. S pregledom dokumentacije 108 opazovalnih dni so bili na opazovalni listi beleženi podatki o kategoriji potreb pacientov po dveh metodah kategoriziranja. Podatki so bili obdelani opisno in s statistiko sklepanja o povezavah.Rezultati: Razlika v dokumentirani stopnji zahtevnosti zdravstvene nege glede na uporabljeno metodo kategorizacije je statistično značilna. Število medicinskih sester, ki jih potrebujejo v zdravstveni negi, se razlikuje glede na uporabljeno metodo kategorizacije (Z = 3,548, p < 0,001); potreba po medicinskih sestrah se močno povezuje z metodo kategorizacije pacienta (ρ = 0,939, p = 0,001).Diskusija in zaključek: Potrebe po medicinskih sestrah, ki izhajajo iz metode kategoriziranja pacientov s TISS-28, so v primerjavi z neto potrebami glede na Slovensko kategorizacijo zahtevnosti bolnišnične zdravstvene nege večje. Izsledki raziskave so pomembni za menedžment zdravstvene nege, ki z izbiro sistema kategorizacije potreb pacientov lahko vpliva na prikaz kadrovskih potreb.
6
Štemberger Kolnik, Tamara, Bojana Filej, and Andreja Ljubič. "Napredno timsko delo v zdravstvu, kombinacija znanja in spretnosti: pregled literature." Revija za zdravstvene vede 9, no. 2 (2022): 66–85. http://dx.doi.org/10.55707/jhs.v9i2.135.
Full textAbstract:
Vsak dan kompleksnejša obravnava pacientov z vse večjim številom kroničnih obolenj/stanj zahteva vključevanje vse večjega števila strokovnjakov različnih zdravstvenih in nezdravstvenih področij. Vse pogosteje v obravnavi pacientov sodelujejo različni zdravniki specialisti, medicinke sestre, fizioterapevti, dietetiki, farmacevti, psihologi in drugi strokovnjaki. Izveden je bil pregled literature, s katerim smo želeli ugotoviti, kako se povezujejo in sodelujejo različni zdravstveni delavci na vseh ravneh zdravstvenega varstva. Ključna besedna zveza za iskalni niz je bila kombinacija znanja in spretnosti (»skill mix«), postavljeni pa so bili tudi vključitveni kriteriji. Potek raziskave je prikazan v PRIZMA diagramu. Na podlagi pregleda izbranih virov smo oblikovali štiri vsebinske kategorije: »skill mix« v bolnišničnem okolju, »skill mix« v institucionalnem varstvu in skrbi za starejše odrasle, »skill mix« na primarni zdravstveni ravni ter »skill mix« v času pandemije covida-19. Timsko delo, ki zajema prenos/kombinacijo znanj in spretnosti, postaja velik izziv za zdravstveni sistem. Na podlagi ugotovitev sklepamo, da lahko prinese revolucionarne spremembe v oskrbi pacientov na vseh ravneh zdravstvenega in socialnega varstva. Ključni elementi za uspeh so sodelovanje, spoštovanje znanj in spretnosti vseh vključenih in dobra organizacija v času uvajanja sprememb.
7
Šumonja, Sanja. "Nursing: An essential profession in providing universal health coverage." Sestrinska rec 25, no. 84 (2022): 3. http://dx.doi.org/10.5937/sestrec2284003q.
Full textAbstract:
U cilju ostvarivanja doprinosa sestrinske profesije postizanju univerzalne zdravstvene zaštite potrebno je racionalno i plansko upravljanje radnom snagom medicinskih sestara, preispitivanje uloge medicinskih sestara u primarnoj zdravstvenoj zaštiti, uključivanje medicinskih sestara u donošenje odluka i upravljanje sistemom zdravstvene zaštite. Kao preduslov svemu navedenom, neophodno je uskladiti sistem obrazovanja medicinskih sestara sa novim zdravstvenim, društvenim i ekonomskim izazovima.
8
Štuhec, Matej. "Farmacevt predpisovalec zdravil: Izkušnje v tujini in možnost implementacije v Sloveniji." Anali PAZU 14, no. 1 (2024): 15–28. http://dx.doi.org/10.18690/analipazu.14.1.15-28.2024.
Full textAbstract:
Farmacevt predpisovalec je najnaprednejša oblika dela kliničnega farmacevta na področju predpisovanja zdravil in optimizacije terapije zdravljenja z zdravili. Tovrstna oblika sodelovanja med zdravnikom in farmacevtom se je razvila najprej v Združenem kraljestvu in Združenih državah Amerike ter nato tudi v nekaterih drugih državah. Rezultati raziskav prikazujejo, da je tovrstna oblika sodelovanja pozitivna (pozitiven vpliv na klinične, humanistične in ekonomske izide) ter bistveno izboljša dostop do zdravstvenih storitev. Slednje je še posebej pomembno ob pomanjkanju družinskih zdravnikov. V Sloveniji že obstajajo ambulante farmacevta svetovalca, ki so dobro implementirane v obstoječi zdravstveni sistem. Posledično obstaja dobra osnova, da se nadgradi sodelovanje v obliki farmacevta odvisnega predpisovalca ter tako izboljša dostopnost do storitev, razbremeni zdravnike in poveča kakovost dela. V prispevku so predstavljeni razlogi za tovrstno sodelovanje v Sloveniji.
9
Petek Šter, Marija, Igor Švab, and Davorina Petek. "Raziskovanje v družinski medicini v Sloveniji." Slovenian Medical Journal 87, no. 11-12 (2019): 547–56. http://dx.doi.org/10.6016/zdravvestn.2718.
Full textAbstract:
Primarni nivo zdravstvenega varstva predstavlja vstopno mesto v zdravstveni sistem in od njega je v veliki meri odvisna kakovost in stroškovna vzdržnost zdravstvenega sistema. Raziskovanje je gonilo strokovnega razvoja v skrbi za čim boljšo kakovost oskrbe pacientov.Družinska medicina (DM) v Sloveniji predstavlja največjo specialnost na primarnem nivoju zdravstvenega varstva, ki je na področju raziskovanja v zadnjih desetletjih dosegla velike uspehe.V preglednem prispevku bodo prikazane značilnosti raziskovanja v družinski medicini, predstavljena vključenost raziskovanja v različne nivoje izobraževalnega procesa in delo v praksi ter nakazani izzivi, ki družinsko medicino kot znanstveno in raziskovalno vedo čakajo v prihodnje.
10
Tomić, Nikola. "DETEKCIJA RESPIRATORNIH ANOMALIJA DUBOKIM UČENJEM." Zbornik radova Fakulteta tehničkih nauka u Novom Sadu 37, no. 02 (2022): 320–23. http://dx.doi.org/10.24867/16be41tomic.
Full textAbstract:
Respiratorne bolesti izazivaju ogroman zdravstveni, ekonomski i društveni teret i treći su vodeći uzrok smrti širom sveta i značajan teret za javni zdravstveni sistem. Ulažu se značajni istraživački napori posvećeni poboljšanju rane dijagnoze i rutine praćenja pacijenata sa respiratornim oboljenjima, kako bi se omogućile pravovremene intervencije. Respiratorne anomalije koje se mogu prikupiti stetoskopom se klasifikuju kao diskontinualno (pucketanje) ili kontinuirano (piskanje). Takve anomalije u formatu snimljenog zvuka mogu se prikazati i vizuelno u formi spektrograma. Kako su konvolucione neuronske mreže dominatne u polju klasifikacije slika, moguće ih je obučiti i za detekciju respiratornih anomalija. U ovom radu predstavljeni pristup korišćenjem konvolucione neuronske mreže predstavlja značajno poboljšanje u odnosu na prethodne pristupe i dobijeni rezultati su među najboljima nad treniranim skupom podataka.
11
Stanojević, Sreten. "The health system of Serbia and European union." Zdravstvena zastita 42, no. 6 (2013): 1–11. http://dx.doi.org/10.5937/zz1303001s.
Full text
12
Milorad, Stamenovic. "CROSS-SECTIONAL ANALYSIS OF FACTORS AFFECTING OUT-OF-POCKET HEALTHCARE EXPENSES IN SERBIA." Auditor 93 (April 25, 2021): 17–25. https://doi.org/10.5281/zenodo.5126971.
Full textAbstract:
<strong>Abstract:</strong> Out-of-pocket expenses in healthcare show the level of direct payments by individuals paying for the healthcare services that are not covered by the insurance. In the Republic of Serbia, high level of out-of-pocket expenses is present considering dominant Bismarck model of healthcare system and level of user income. Previous research shows the significant impact of the socio-economic and healthcare system indicators affecting out-of-pocket expenses. The objective is to perform a cross-sectional analysis of the economic, healthcare, and demographic variables impact on the out-of-pocket expenses. We use quantitative methods of analysis of data collected for the data time frame from 2000-2018. Results show a high impact of the 7 out of 13 factors we explored. <strong>Keywords: </strong>demographic factors, health factors, out-of-pocket expenses, socio-economic factors <strong>INTERSEKTORSKA ANALIZA FAKTORA UTICAJA NA DIREKTNE TROŠKOVE IZ DŽEPA GRAĐANA ZA ZDRAVSTVENE USLUGE U SRBIJI</strong> <strong>Sažetak:</strong> Troškovi zdravstvene zaštite iz džepa građana pokazuju nivo direktnih troškova pojedinaca koji plaćaju zdravstvene usluge koje nisu pokrivene osiguranjem. U Republici Srbiji prisutan je visok nivo troškova iz džepa uzimajući u obzir dominantan Bizmarkov model zdravstvene zaštite ali i nivo prihoda građana. Prethodna istraživanja pokazala su značajan uticaj faktora socio-ekonomskog i zdravstvenog sistema koji utiču na troškove iz džepa. Cilj istraživanja je da utvrdi značajne faktore uticaja među odabranim ekonomskim, zdravstvenim i demografskim varijablama na ukupne troškove iz džepa za zdravstvene usluge. Koristimo kvantitativne metode analize podataka za vremenski okvir podataka od 2000. do 2018. godine. Rezultati pokazuju visok uticaj 7 od 13 faktora koje smo istražili. <strong>Ključne reči:</strong> demografski faktori, zdravstveni faktori, troškovi iz džepa, socijalno-ekonomski faktori.
13
Popović, Sonja. "E-Health, how to build modern health system." Zdravstvena zastita 46, no. 4 (2017): 54–64. http://dx.doi.org/10.5937/zz1701054p.
Full text
14
Knežević, Snežana, and Ivan Ivković. "Managing the implementation processes of cultural competency into a healthcare system." Serbian Journal of Engineering Management 7, no. 1 (2022): 22–30. http://dx.doi.org/10.5937/sjem2201022k.
Full textAbstract:
Culture has a significant impact on shaping people's attitudes about health, well-being and their perception of health care. Health cultural competence is the ability to function effectively as an individual or organization in the context of the cultural beliefs, practices and needs of patients and communities. Cultural and linguistic competences are a set of behaviours', attitudes and policies that enable effective work in intercultural environments. Culturally diverse patients have poorer access to health services and face different barriers. The cultural competence of health professionals includes awareness, knowledge and cultural skills to reduce these barriers. The paper presents three models of the development of culturally competent health care, Campinha-Bacote, Milton Bennett and Darla Deardorff. Models are being improved in line with new research and knowledge. It is proposed that the management of health institutions consider aspects of cultural self-awareness, intercultural communication skills and analysis of socio-cultural barriers in health care. Education and training of health professionals towards achieving a balance between intercultural knowledge and communication skills is the best approach in the development of cultural competencies.
15
Nikolić, Bruno. "Opredelitev slovenskega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja kot storitev splošnega gospodarskega pomena." Central European Public Administration Review 13, no. 1 (2015): 29–47. http://dx.doi.org/10.17573/ipar.2015.1.02.
Full textAbstract:
Dopolnilno zdravstveno zavarovanje je v slovenski zakonodaji opredeljeno kot dejavnost v javnem interesu, ki je neločljiv in bistven element sistema socialne varnosti ter kot tak uresničuje identične cilje kot obvezno zdravstveno zavarovanje – finančno varnost prebivalstva pred visokimi zdravstvenimi izdatki ter primeren in pravičen dostop do učinkovite in kakovostne zdravstvene oskrbe. Države članice EU pogosto uvajajo različne regulatorne ukrepe, s katerimi varujejo javni interes na področju gospodarskih dejavnosti. Ti ukrepi so pogosto v nasprotju s pravnim redom EU (pravili o delovanju notranjega trga in konkurenčno zakonodajo), kar je z vidika EU načeloma nedopustno. Cilj članka je opredelitev slovenskega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja kot storitev splošnega gospodarskega pomena, ki državam članicam širi meje avtonomnega urejanja oziroma omogoča sprejem regulatornih ukrepov, ki niso skladni s pravili o delovanju notranjega trga in konkurenčno zakonodajo EU.
16
Kuljančić, Dušan, and Mina Cvjetković-Bošnjak. "Pokušaj suicida u Covid 19 javnozdravstvenoj krizi." Timocki medicinski glasnik 46, no. 4 (2021): 194–96. http://dx.doi.org/10.5937/tmg2104194k.
Full textAbstract:
Uvod. Pandemija koronavirusa 2019 (COVID-19) uzdrmala je zdravstvene sisteme širom sveta. Očekuje se da će depresivnost i anksioznost biti najčešći psihopatološki fenomeni povezani sa globalnom zdravstvenom krizom kakva je pandemija COVID-19. Nelečena depresija i teška anksioznost su najčešći prateći zdravstveni problemi u društvenoj, javnoj zdravstvenoj krizi koji za posledicu često imaju pokušaj samoubistva. Ovaj rad ima za cilj da prikaže slučaj u kojem je "okidač" za pokušaj samoubistva bila trenutna situacija tokom pandemije Covid-19. Pokušaj samoubistva bio je trovanje lekovima protiv HIV-a. Prikaz slučaja. 28-godišnji muškarac, student, homoseksualac, HIV pozitivan, neoženjen, sa prethodno dijagnostifikovanim generalizovanim anksioznim poremećajem primljen je u urgentni centar zbog samootrovanja u samoubilačke svrhe. Nakon detoksikacije i inicijalnog zbrinjavanja u Urgentnom centru, pacijent je primljen na psihijatrijsku kliniku gde je primenjena suportivna i kognitivno bihevioralna psihoterapija u kombinaciji sa antidepresivima što je na kraju dovelo do zadovoljavajućeg poboljšanja njegovog mentalnog stanja. Pokušaj ubistva usledio je nakon teškog perioda u ličnom i emocionalnom životu pacijenta, te socioekonomskih problema koji su direktna posledica pandemije Covid-19. Nekoliko puta je pacijent pokušao da potraži pomoć u lokalnom domu zdravlja, ali nije mogao da zakaže termin jer je njegov porodični lekar radio u Covid 19 centru. Zaključak. Jedan od vodećih razloga povećanog broja pokušaja i počinjenih samoubistava je neprepoznavanje i nedostatak lečenja simptoma mentalnih poremećaja, posebno u takvoj javnozdravstvenoj krizi kao što je globalna pandemija Covid-19.
17
Komadina, Radko, Anton Crnjac, Valentin Sojar, et al. "Vpliv covid-19 na organizacijo kirurške dejavnosti." Slovenian Medical Journal 89, no. 11-12 (2020): 650–57. http://dx.doi.org/10.6016/zdravvestn.3080.
Full textAbstract:
Pandemija virusa SARS-CoV-2 je popolnoma presenetila celotni svet. V zelo kratkem času je bilo potrebno reorganizirati zdravstveni sistem v celoti. Bolnišnice, ki sprejemajo bolnike s covidom-19, je bilo treba čez noč prestrukturirati v del bolnišnice za bolnike s covidom-19 in v del bolnišnice z ostalimi bolniki, ki nimajo covida-19.
 Pri delu s kirurškim bolnikom s covidom-19 je potrebna predvsem popolna in dosledna uporaba zaščitnih sredstev, da ne pride do okužbe zdravstvenega osebja.
 Prav tako je potrebna posebna klinična pot znotraj bolnišnic, da ne pride do kontaminacije v delu bolnišnice, ki je brez bolnikov s covidom-19.
 Začasno so bile odpovedane vse elektivne kirurške obravnave. Zdaj se pod posebnimi pogoji za zaščito zdravstvenih delavcev in bolnikov ponovno sproščajo.
 Pred elektivnimi kirurškimi posegi se priporoča jemanje brisov na covid-19, vendar to ni nujno. Brisi so namreč v 30 % negativni oz. nezanesljivi in se nanje ne moremo popolnoma zanesti. Predvsem je pomembno, da bolnik v zadnjih 14 dneh ni imel znakov prehladne bolezni in prav tako ne člani njegove družine. Znotraj ustanove se moramo vesti do vsakega sprejetega bolnika, kot da je lahko okužen z virusom SARS-CoV-2. Enako velja za osebje. Ravnati se je potrebno glede zaščitnih ukrepov tako, kot da je vsak od zaposlenih okužen z virusom SARS-CoV-2.
18
Pavlović-Vinogradac, Valentina. "Trust in health system during COVID-19 and student value system in Southeast Europe." Socioloski pregled 54, no. 3 (2020): 583–608. http://dx.doi.org/10.5937/socpreg54-27597.
Full textAbstract:
The COVID-19 pandemic caused by the SARS-CoV-2 virus has affected the entire world. In order for the country to function under normal conditions, it is important that there is trust in state institutions. Trust in institutions is therefore particularly important in crisis situations, and trust in the health system during a pandemic is crucial. The aim of this paper is to investigate the extent to which the value system of young people in the three countries of Southeast Europe - Bosnia and Herzegovina, Croatia and Serbia is related to young people's trust in the health system in each of these countries during the COVID-19 pandemic. The research was conducted on a total of 1024 students by the survey method. Shalom Schwartz's model of basic human values was used as a starting point for the research. The paper analyzes the factors of the value system (self-transcendence, openness to change, conservation, self-enhancement) in trust in health system by linear regression. The results showed that the value of conservation was a significant predictor of trust in the health system in all three surveyed states.
19
Švab, Igor, Zalika Klemenc-Ketiš, Tonka Poplas Susič, et al. "Družinska medicina v Sloveniji." Slovenian Medical Journal 90, no. 1-2 (2021): 112–25. http://dx.doi.org/10.6016/zdravvestn.3010.
Full textAbstract:
Osnovna zdravstvena dejavnost in z njo družinska medicina predstavljata temelj vsakega zdravstvenega sistema. V Sloveniji imamo sistem osnovne zdravstvene dejavnosti, ki je konceptualno priznan kot zelo dober s strani mednarodnih strokovnjakov in organizacij. Ob tem se soočamo z resnimi kritikami in težavami. Prispevek predstavlja pregled izzivov, s katerimi se sooča družinska medicina v Sloveniji zdaj. V devetih točkah so zbrani predlogi ukrepov, ki bi jih bilo potrebno izpolniti, če želimo, da se stanje na področju družinske medicine izboljša.
20
Rakuša Krašovec, Kristina. "Poznavanje ergonomije zaposlenih v zdravstveni negi, absentizem in ekonomske posledice absentizma." Revija za ekonomske in poslovne vede 9, no. 2 (2022): 54–74. http://dx.doi.org/10.55707/eb.v9i2.118.
Full textAbstract:
Poznavanje ergonomije in uporabe pripomočkov za preprečevanje in lajšanje kostnomišičnih težav pripomore k zmanjševanju bolniških odsotnosti, boljši produktivnosti zaposlenega in s tem posledično zmanjševanju ekonomskega bremena za delodajalca. Namen raziskave je bil ugotoviti poznavanje in upoštevanje ergonomije med negovalnim osebjem v Splošni bolnišnici Novo mesto in njihovo dojemanja zdravstvenih in ekonomskih posledic neupoštevanja ergonomskih načel. Izvedeni so bili poglobljeni intervjuji z desetimi tehniki zdravstvene nege (TZN), ki so zaposleni na različnih oddelkih v Splošni bolnišnici Novo mesto. Rezultati so pokazali, da večina intervjuvanih ne zna opredeliti pojma ergonomija, in tudi uporaba ergonomskih pripomočkov ni ustrezna, saj jih intervjuvanci ne uporabljajo dosledno zaradi pomanjkanja časa ali pa jim niso na voljo. Raziskava je pokazala, da imajo zdravstveni delavci velike težave s kostno-mišičnimi obolenji, kar je posledica njihovega načina dela. Z uporabo ergonomskih pripomočkov se zmanjša verjetnost odsotnosti z dela zaradi prizadetosti kostno-mišičnega sistema, kar ima pozitiven vpliv na finančni status zaposlenega, in tudi naši intervjuvanci se zavedajo posrednega učinka odsotnosti z dela na njihov ekonomski položaj.
21
Hodžić, Ivana, and Azra Maljanović-Hrustemović. "SISTEM RANE INTERVENCIJE U PRIMARNIM ZDRAVSTVENIM USTANOVAMA U KANTONU SARAJEVO." Multidisciplinarni Pristupi u Edukaciji i Rehabilitaciji 5, no. 5 (2023): 229–43. http://dx.doi.org/10.59519/mper5014.
Full textAbstract:
Koncept rane intervencije i primarni pružaoci usluga su važni segmenti u oblasti primarne zdravstvene zaštite. Rana intervencija podrazumijeva brzu identifikaciju i intervenciju u ranoj fazi razvoja djeteta s ciljem poboljšanja razvojnih ishoda i poboljšanja kvalitete života djece s teškoćama u razvoju i njihovih porodica. U kontekstu rane intervencije primarni pružaoci usluga imaju ključnu ulogu u pravovremenom djelovanju i kretanju tog procesa. Rana intervencija uključuje različite procjene, tretmane i usluge naspram djece s teškoćama u razvoju ali i različite terapije, obrazovne/ edukacijske intervencije kao i socijalne intervencije i podršku roditeljima. Primarni pružaoci usluga imaju zadatak detekcije a zatim i daljeg upućivanja porodica djece s teškoćama u razvoju na procjene. Taj proces traje jako dugo i vrlo je kompliciran. Kada se govori o zakonskim i podzakonskim aktima postavlja se pitanje koliko su elementi rane intervencije prisutni i propisani u Kantonu Sarajevo ali i cijeloj Bosni i Hercegovini? Cilj ovog rada je bio ispitati stavove pružaoca usluga u primarnom zdravstvenom sektoru u području rane intervencije u Kantonu Sarajevo. Korišten je online anketni upitnik. Rezultati do kojih smo došli ukazuju nam na neophodnost transformacije pružanja usluge rane intervencije u primarnoj zdravstvenoj zaštiti te uspostavljanja sistema bolje komunikacije među pružaocima ovih usluga.
22
Aničin, Aleksandar, Robert Šifrer, and Jure Urbančič. "Sialendoskopija v času pred, med in po pandemiji covida-19." Slovenian Medical Journal 91, no. 1-2 (2022): 40–45. http://dx.doi.org/10.6016/zdravvestn.3182.
Full textAbstract:
Sialendoskopske tehnike predstavljajo novo paradigmo, ki je bistveno spremenila zdravljenje zastojne bolezni žlez slinavk. Epidemija covida-19 predstavlja nov izziv za zdravstveni sistem sleherne države in postavlja na preizkušnjo številne, predvsem elektivne kirurške metode zdravljenja. Kirurški posegi v področju glave in vratu in še posebej v ustni votlini predstavljajo hudo tveganje za prenos covida-19. Pri izvajanju sialendoskopije oziroma sialendoskopsko asistirane operacije sta kirurška ter anesteziološka ekipa izpostavljeni slini in refleksom občutljivega anatomskega področja ust oziroma zgornjih dihal in prebavil. Ostaja vprašanje, kolikšno je tveganje glede na fazo operacije, vrsto anestezije, uporabljeno osebno varovalno opremo ter trenutno epidemiološko situacijo covida-19. V času pandemije covida-19 smo na Kliniki za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo Ljubljana izvajali le nujne, kasneje pa tudi elektivne sialendoskopske in sialendoskopsko asistirane posege. Menimo, da je v času obvladljive epidemiološke situacije sialendoskopska kirurgija ob upoštevanju indikacij in zaščitnih ukrepov lahko varna za bolnika in izvajalca.
23
Ugrinov, Dragan, Ana Gavrilović, and Miloš Markov. "Primary health care, the basis of the health system." Zdravstvena zastita 44, no. 6 (2015): 19–32. http://dx.doi.org/10.5937/zz1501019u.
Full text
24
Čilaš, Mehmed, Sead Ivojević, Osman Mujezinović, and Damir Prljača. "Kvalitet i zdravstveno stanje sadnog materijala u rasadnicima u Bosni i Hercegovini." Radovi Šumarskog fakulteta Univerziteta u Sarajevu 51, no. 1 (2021): 35–44. http://dx.doi.org/10.54652/rsf.2021.v51.i1.352.
Full textAbstract:
Kvalitet sadnog materijala ispoljava se u vidu morfoloških i fizioloških pokazatelja, kao i u vidu pojave određenih simptoma štetnog djelovanja abiotskih i biotskih faktora. Ti pokazatelji predstavljaju rezultat zajedničkog dejstva velikog broja faktora. Sa ciljem prikaza kvaliteta i zdravstvenog stanja sadnog materijala uzeti su podaci o kvalitetu sadnog materijala i njihovom zdravstvenom stanju iz četiri rasadnika sa područja Federacije BiH: rasadnik „Ajdinovići i Glog“ Olovo, „Potklečko polje“ Zavidovići, „Pržine“ Bosansko Grahovo i „Mihaljevac“ Cazin. Podaci o kvalitetu sadnog materijala upoređivani su između rasadnika po načinu uzgoja (lijeha i nisula), prema sortimentima (školovane i neškolovane) i prema vrsti drveća (četinari i lišćari). Rezultati su pokazali da je najveći utjecaj imao način uzgoja sadnica, gdje su sadnice uzgajane u nisula sistemu u poređenju sa sadnicama iz lijeha, bile daleko lošijeg kvaliteta. Razlog tome jeste neadekvatna primjena nisula sistema odnosno nepravilno pakovanje sadnica, gdje su sadnice postavljane preduboko, sa dijelom krošnje, što je imalo za posljedicu sušenje tog dijela a samim time i gubitak asimilacione površine, smanjenje prirasta, fiziološko slabljenje itd. Svako naredno poređenje kvaliteta sadnog materijala uslovljeno je udjelom sadnog materijala iz nisula sistema. Zdravstveno stanje sadnog materijala posljedica je djelovanja brojnih faktora, a jedan od tih faktora, kao predisponirajući jeste i gusta sjetva, što je za posljedicu imalo nepovoljan odnos prečnika na vratu korijena i visine nadzemnog dijela. Posljedica zajedničkog djelovanja tih faktora jeste pojava i brojnih fitopatoloških gljiva i raznih štetnika.
25
Radulović, Jelena. "DJECA SA SMETNJAMA U RAZVOJU U CRNOJ GORI I PROBLEMI PRI OSTVARIVANJU ZDRAVSTVENE ZAŠTITE / CHILDREN WITH DEVELOPMENTAL DISABILITIES IN MONTENEGRO AND THE ISSUES OF EXERCISING HEALTH PROTECTION RIGHTS." Psihijatrija 1, no. 1 (2019): 26–42. https://doi.org/10.5281/zenodo.3726232.
Full textAbstract:
SAŽETAK: Uvod. Prilikom ostvarivanja zdravstvene zaštite u Crnoj Gori, djeca sa smetnjama u razvoju i njihovi roditelji nekada se sreću sa problemima nedostupnosti profesionalaca, nedostatka evidencije, neadekvatne terminologije i neadekvatne komunikacije. Cilj rada je prepoznavanje problema djece sa smetnjama u razvoju, koji nastaju zbog neadekvatne dostupnosti zdravstvene zaštite i načina komunikacije sa profesionalcima u zdravstvenom sistemu, kako bi se unaprijedilo postojeće stanje. Metod rada. Istraživanje je sprovedeno metodom ankete na stratifikovanom uzorku djece od 10 do 18 godina sa smetnjama u razvoju, na teritoriji Crne Gore i na uzorku roditelja djece s smetnjama u razvoju. Rezultati. Dobijeni podaci ukazuju na prisustvo značajnih teškoća djece sa smetnjama u razvoju i njihovih roditelja, kada je u pitanju dostupnost, pristupačnost i kvalitet zdravstvene zaštite u Crnoj Gori. Problemi se manifestuju udaljenošću, prisustvom fizičkih barijera, neodgovarajućim ambijentom u zdrastvenim institucijama, vremenskom nedostupnošću, nedostatkom potrebnih specijalističkih službi i, nekada, neadekvatnom komunikacijom. Zaključak Dobijeni podaci ukazuju na prisustvo problema u dostupnosti zdravstvene zaštite i komunikaciji zdravstvenih radnika, djece sa smetnjama u razvoju i njihovih roditelja, na čijem otklanjanju je potrebno sistematski raditi, kako bi se poboljšao kvalitet i lakše ostvarila zagarantovana prava u zdravstvenoj zaštiti. SUMMARY: Introduction. When using health care services in Montenegro, children with disabilities and their parents sometimes encounter problems with availability of professionals, lack of records, as well as inadequate terminology and communication. The aim of this paper is to identify the problems of children with disabilities due to the inadequate availability of the health care services and how to communicate with professionals in the health system in order to improve the existing situation. Method. The study was conducted using a survey method on a stratified sample of children with disabilities (aged 10 to 18) and on the sample of their parents in Montenegro. Results. The obtained data indicate the presence of significant difficulties for children with disabilities and their parents when it comes to accessibility and quality of health care in Montenegro. The identified problems include distance, the presence of physical barriers, inadequate atmosphere in health institutions, time inaccessibility, the lack of required specialist services, and sometimes inadequate communication. Conclusion. The obtained data indicate the presence of problems in the availability of healthcare and communication between health workers, children with developmental disorders and their parents, whose removal requires systematic work, in order to improve quality and easier to exercise guaranteed rights in health care
26
Šavli, Danijela, and Sabina Ličen. "Perspektiva študentov zdravstvene nege do istospolno usmerjenih." Obzornik zdravstvene nege 53, no. 4 (2019): 309–19. http://dx.doi.org/10.14528/snr.2019.53.4.2976.
Full textAbstract:
Uvod: Istospolno usmerjeni posamezniki še danes znotraj zdravstvenega sistema večinoma niso nakopravno obravnavani. Namen raziskave je bil prepoznati znanja študentov zdravstvene nege o istospolno usmerjenih in stališča do njih.Metode: V opisni neeksperimentalni kvantitativni raziskavi sta bili uporabljeni v slovenščino prevedeni inačici vprašalnika: The Sex Education and Knowledge about Homosexuality, v slovenščini Vprašalnik o spolni vzgoji in znanju glede homoseksualnosti (Cronbach α = 0,97) in The Attitudes towards Homosexuals, v slovenščini. Vprašalnik o stališčih do homoseksualnosti (Cronbach α = 0,95). Sodelovalo je 70 študentov dodiplomskega študijskega programa Zdravstvena nega. Zbiranje podatkov je potekalo s pomočjo spletnega vprašalnika od junija do avgusta 2018. Podatki so bili analizirani z deskriptivno statistiko, Mann Whitneyevim U-testom, Kruskal Wallisovim H-testom, linearno regresijo in testom hi-kvadrat. Upoštevana stopnja statistične značilnosti je bila 0,05.Rezultati: Študenti izkazujejo nezadostno znanje o homoseksualnosti, saj so le na 6 vprašanj od 32 odgovorili pravilno. Ugotovitve kažejo, da pozitivno stališče do homoseksualnosti izražajo moški anketiranci (p < 0,05), študenti iz starostne skupine od 28 do 37 let, poročeni študenti, študenti katoliške vere in študenti 3. letnika. Vendar pri omenjenih spremenljivkah razlike v stališčih med študenti niso statistično značilne (p ≥ 0,05).Diskusija in zaključek: Raziskava je pokazala, da študentom zdravstvene nege primanjkuje znanja o homoseksualnosti ter da imajo do nje negativen odnos. Da bi dosegli enakopravno obravnavo za vse paciente, so v izobraževanju za zdravstveno nego potrebne spremembe – vključitev vsebin, povezanih s kulturnimi kompetencami.
27
Jelenc, Marjetka, Sabina Sedlak, and Sandra Simonović. "Vpliv pandemije covida-19 na porabo zdravil za zdravljenje bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva v Sloveniji." Revija za zdravstvene vede 9, no. 2 (2022): 19–30. http://dx.doi.org/10.55707/jhs.v9i2.134.
Full textAbstract:
Bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva predstavljajo naraščajoč javnozdravstveni problem ter ekonomsko breme za družbo in zdravstvene sisteme. Zdravimo jih z različnimi zdravili, katere porabo spremljamo, saj nam je dragocen vir informacij o zdravstvenih, ekonomskih in socialnih značilnostih bolezni. Namen naše raziskave je bil oceniti porabo tovrstnih zdravil ter njihovo ekonomsko vrednost v obdobju od 2016 do 2020 v Sloveniji, ko je nastopila pandemija covida-19. Izvedena je bila retrospektivna opazovalna raziskava predpisovanja in porabe ambulantno predpisanih zdravil za zdravljenje bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva, ki je pokazala zvišano porabo tovrstnih zdravil. Glede na farmakološke skupine se je najbolj povečala poraba zdravil z učinkom na strukturo in mineralizacijo kosti in zdravil za zdravljenje protina. Povečala se je tudi celotna vrednost zdravil v evrih. Število receptov se je v obdobju 2016‒2020 znižalo, posebej leta 2020. V prvem letu pandemije se poraba zdravil za zdravljenje bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva ni zmanjšala, ampak je opažen trend naraščanja, ob siceršnjem upadu števila predpisanih receptov.
28
Žikić, Ljiljana. "Sistem integrisane zdravstvene zaštite." Zdravstvena zastita 35, no. 6 (2006): 29–35. http://dx.doi.org/10.5937/zz0606029z.
Full text
29
Zidarn, Mihaela, Nissera Bajrović, Klemen Jenko, et al. "Alergijski rinitis in njegov vpliv na astmo (ARIA) – glavni povzetek 2016: Integrirane klinične poti za napovedno medicino v vseh življenjskih obdobjih." Slovenian Medical Journal 88, no. 5-6 (2019): 291–301. http://dx.doi.org/10.6016/zdravvestn.2702.
Full textAbstract:
Pobudo »Alergijski rinitis in njegov vpliv na astmo« – (angl. Allergic Rhinitis and its Impact on Asthma, ARIA) – so leta 1999 ustanovili na delavnici Svetovne zdravstvene organizacije – World Health Organization (WHO). Njeni prvotni cilji so bili: 1. predlagati novo klasifikacijo alergijskega rinitisa, 2. spodbujati koncept večobolevnosti pri astmi in rinitisu ter 3. skupaj z vsemi deležniki razviti smernice, namenjene globalni uporabi v vseh državah in vsem skupinam bolnikov. Pobuda ARIA se uporablja v 70 državah, trenutno pa se osredinja na uporabo novih tehnologij za individualizirano in napovedno medicino. Mreža MASK – nadzorna mreža MACVIA (Proti kroničnim boleznim za aktivno staranje, franc. – Contre les Maladies Chroniques pour un Vieillissement Actif) in ARIA (angl. ARIA Sentinel NetworK) uporablja mobilno tehnologijo za razvoj klinične poti, ki bi bolnikom, multidisciplinarnim ekipam zdravnikov in raziskovalcem omogočila nadzor rinitisa in astme. Mobilna aplikacija (Android in iOS) je na voljo v 20 državah in 15 jezikih. Uporablja vizualno analogno lestvico za oceno nadzora nad simptomi in oceno delovne zmožnosti in ponuja sistem, ki pomaga pri kliničnem odločanju. Aplikacija omogoča povezovanje z zdravnikom ali drugimi zdravstvenimi delavci. Ta strategija upošteva priporočila Evropskega partnerstva za inovacije za aktivno in zdravo staranje (angl. European Innovation Partnership on Active and Healthy Ageing, EIP on AHA). Cilj novega pristopa pobude ARIA je zagotoviti aktivno in zdravo življenje bolnikov z rinitisom ne glede na njihovo starost, spol ali družbenogospodarski položaj zato, da bi se zmanjšali zdravstvena in družbena neenakost, ki sta posledici te bolezni.
30
Skubic, Metka, and Polona Mivšek. "Izzivi za kakovostno izobraževanje v pripravi na porod in starševstvo." Andragoška spoznanja 17, no. 3 (2011): 72. http://dx.doi.org/10.4312/as.17.3.72-82.
Full textAbstract:
Prispevek prinaša pregled in analizo obstoječe prakse izobraževanja kot dela priprave na porod na primeru šole za bodoče starše v Sloveniji. Raziskava ugotavlja potrebe po spremembah v organizacijskem in vsebinskem smislu. Avtorici najprej predstavita interdisciplinarne vsebine babištva, porodništva in družinske andragogike ter dejavnike, ki vplivajo na učinkovi- tost izobraževanja za bodoče starše glede na značilnosti različnih modelov izobraževanja. Avtorici ugotavljata, da je v slovenskem prostoru vzpostavljena tradicija izobraževalnih programov za pripravo na porod in da se programi le počasi prilagajajo spremembam, ki jih lahko zasledimo v tujini, kjer se vse bolj uveljavljajo modeli, ki poudarjajo individualiziran pristop ter kontinuiteto v obravnavi od priprave na starševstvo, med nosečnostjo, porodom in v poporodnem obdobju. V letu 2010 je bila v Sloveniji prvič izvedena pilotna študija Zdrave ženske – zdrave družine prihodnosti, projekt, v katerem je bilo izobraževanje za bodoče starše izvedeno na interdisciplinaren način s strokovnjaki različnih strok ter usmerjeno v potrebe žensk in njihovih partnerjev na prehodu v starševstvo. Gre za prvi poskus novega načina izobraževanja in obravnave za bodoče starše v slovenskem prostoru, ki pa ga obstoječi zdravstveni sistem (še) ne podpira. Udeleženci so najvišje ocenili organizacijo in izvedbo programa s poudarkom na načinu podajanja snovi oziroma izbiri metode in oblike izobraževanja. Rezultati kažejo, da si udeleženci projekta pri izobraževanju za bodoče starše želijo več poudarka na vsebinah poporodne obravnave, partnerskega odnosa in nasvetov glede dojenja. Posebej izpostavljeni so bili svetovalno delo ter kontinuiteta in individualna obravnava vsakega para.
31
Majstorović, Branislava, and Branko Milaković. "Analysis of cost-utility and effectiveness in health care system: Economic analysis of anesthesiological work." Zdravstvena zastita 39, no. 6 (2010): 23–33. http://dx.doi.org/10.5937/zz1005023m.
Full text
32
Radović, Vesna. "Četvrta industrijska revolucija i njena primena u zdravstvenoj delatnosti." Timocki medicinski glasnik 49, no. 3-4 (2024): 31–34. https://doi.org/10.5937/tmg2403086r.
Full textAbstract:
U eri četvrte industrijske revolucije (4IR) u 21. veku, za koju se očekuje da će biti praćena petom industrijskom revolucijom (5IR), značajno mesto zauzima pojava veštačke inteligencije, uređivanja gena i napredne robotike, čije se dobrobiti mogu primeniti u svim oblastima zdravstvene delatnosti. Na polju primene veštačke inteligencije u zdravstvu, nalazimo se na samom početku. Očekuje nas pomak ka sve većoj primeni veštačke inteligencije u svakodnevnom radu, koji podrazumeva razvoj alata za unapređenje prevencije, dijagnostike, prognoze i lečenja bolesti, kao i primenu u farmaceutskoj delatnosti. Iako trenutno postoje određena ograničenja u pogledu bezbednosti podataka, straha od kvarova i nedostatka ljudskog nadzora, možemo očekivati da će veštačka inteligencija postati sastavni deo kliničke prakse u narednim godinama. Veštačka inteligencija bi mogla da postane ključno sredstvo za poboljšanje zdravstvene jednakosti u svetu. Ključ za postizanje ove vizije biće proširenje istraživanja u oblasti primene veštačke inteligencije u zdravstvu. Pored toga, potrebno je ulaganje u usavršavanje zdravstvene radne snage i budućih lidera koji su digitalno osposobljeni da razumeju i prihvate sve izazove zdravstvenog sistema proširenog veštačkom inteligencijom.
33
Petrović-Tomić, Nataša. "Supplementary health insurance as a contribution to development of a sustainable healthcare system in the Republic of Serbia." Tokovi osiguranja 40, no. 1 (2024): 7–70. http://dx.doi.org/10.5937/tokosig2401007p.
Full textAbstract:
Law on Health Insurance regulates three types of voluntary health insurance - complementary, supplementary and private health insurance. These are promising insurance products and the author selected supplementary health insurance. What is the potential of this type of cover? What are conditions for its development? Are the institutional prerequisites for creating a sustainable healthcare system fulfilled in our legislation? After analyzing the relationship between supplementary and voluntary health insurance, the author singles out the health literacy of citizens, potential service users as a prevailing factor in the current regulatory framework. By promoting supplementary health insurance as a product directly linked to compulsory health insurance a message is being sent that the healthcare cost risk in one part of compulsory healthcare can be transferred to insurers offering voluntary health insurance. Author proves that this encourages the inclusion of private insurers in financing the costs of compulsory healthcare, thus achieving cooperation between the private and state sectors with the aim of sustainable development of the healthcare system.
34
Miletić, Nemanja. "ANALIZA PRIMENE TOPLOTNIH PUMPI U SISTEMU SNABDEVANJA OBJEKTA ZDRAVSTVENE NAMENE." Zbornik radova Fakulteta tehničkih nauka u Novom Sadu 37, no. 01 (2022): 32–36. http://dx.doi.org/10.24867/16am10miletic.
Full textAbstract:
U radu je data uporedna analiza dva sistema za zagrevanje objekta. Prikazan je način funkcionisanja toplotne pumpe, njene prednosti i mane. Istraženo je da li je sistem toplotne pumpe efikasniji u poređenju sa drugim sistemima. U radu su obrađena i istraživanja toplotne pumpe sa aspekta ekologije.
35
Đurić, Nenad, Vojin Cvijanović, Milena Glamočlija, et al. "Alternativne žitarice u Srbiji u sistemu održive poljoprivredne proizvodnje." Agronomski glasnik 80, no. 6 (2019): 368–84. http://dx.doi.org/10.33128/ag.80.6.2.
Full textAbstract:
Suvremena ratarska proizvodnja ima izraženo geografsko, ekološko, ekonomsko i društveno obilježje. Prema navedenim osobinama može se podijeliti na tradicionalnu, konvencionalnu i održivu poljoprivredu. Tradicionalna ratarska proizvodnja u nas prevladava na malim obiteljskim imanjima. Poljoprivredni proizvodi koriste se za potrebe članova domaćinstva i ostaje malo tržišnih viškova. Unapređenje ovog sistema proizvodnje je u izmjeni strukture sjetve, odnosno uvođenju alternativnih ratarskih vrsta čiji proizvodi imaju veću tržišnu vrijednost. Za male farmere interesantan je i sistem održive poljoprivredne proizvodnje u okviru čega se izdvajaju tri sistema uzgajanja ratarskih biljaka. To su dobra poljoprivredna praksa, integralna i organska (ekološka ili biološka) poljoprivredna proizvodnja. Ukoliko se proizvođači odluče za neki od ova tri sistema uzgajanja, biljne vrste iz grupe alternativnih žita mogu biti pravi izbor, jer osiguravaju tržište kvalitetnim i zdravstveno sigurnim prehrambenim proizvodima. Prije nego što se odluče za ove sisteme proizvodnje farmeri treba da steknu neophodna predznanja.
36
Ignjatović, Svetlana, and Nada Majkić-Singh. "Primena »Six Sigma« U Kontroli Kvaliteta Zdravstvenih Laboratorija." Journal of Medical Biochemistry 26, no. 3 (2007): 196–200. http://dx.doi.org/10.2478/v10011-007-0022-8.
Full textAbstract:
Primena »Six Sigma« U Kontroli Kvaliteta Zdravstvenih LaboratorijaCilj svakog postupka ili proizvodnog sistema je dobijanje dobrog proizvoda. Većina metoda kontrole kvaliteta je inicijalno razvijena da pomogne industrijsku proizvodnju. Ovo ne predstavlja iznenađenje s obzirom da masovna proizvodnja tipično zahteva mnogo ponavljanja koje uključuju kontrolisani redosled operacija. Nisu svi prilazi kontroli kvaliteta podjednako efikasni. Neusaglašenosti koje postoje u laboratorijskom određivanju su u osnovi uzrokovane kako prekomernim varijacijama u procesu, tako i greškama. Ključni nedostatak u primeni metoda statističke kontrole kvaliteta ležKi u činjenici da su neefikasne u detekciji i kontroli grešaka, a one danas predstavljaju najdominatniji uzrok neusaglašenosti većine organizacionih procesa. Statističkom kontrolom kvaliteta mogu efikasno da se kontrolišu varijacije u procesu, ali ne mogu da se detektuju ili spreče greške. »Six Sigma« pripada statističkoj kontroli kvaliteta koja pružKa novu metodologiju za merenje karakteristika procesa, a takođe usavršava prethodne metodologije čime dolazi do unapređenja procesa. MenadžKment zasnovan na »Six Sigma« kvalitetu polako ulazi u zdravstvene organizacije pri čemu nudi realnu nadu za unapređenje razmišljanja i procesa menadžKmenta kvaliteta. Jedan od razloga je što se »Six Sigma« fokusira na defekte koji za uzvrat zahtevaju da ciljevi za dobar kvalitet budu definisani. »Six Sigma» pružKa univerzalnu metodologiju kojom se meri kvalitet time što se broje defektni proizvodi, pri čemu se određuje stopa defektnih proizvoda kao »defekti na milion» (»defects per million» ili »DPM»), a koji se zatim konvertuju u »Sigma metriku» uz korišćenje standradnih tabela koje su dostupne u svakom tekstu vezanom za »Six Sigma». »Sigma metrikom» se »Six Sigma» pojednostavljuje i dobija univerzalni »reper» koji govori o karakteristikama procesa. Na ovaj način svi procesi mogu da se okarakterišu na »Sigma skali.« Tipično se vrednosti nalaze između 2 i 6, pri čemu je cilj postizanje »svets- ke klase kvaliteta» koja iznosi 6. Na osnovu podataka koji potiču iz stvarnog sveta zdravstvenih laboratorija očigledno se možKe zaključiti da je izvođenje operacija na današnjim instrumentima dobro. Nova generacija kliničkih analizatora je postigla jako visoku «Sigma metriku«. Korisnici zdravstvene zaštite mogu da užKivaju u novoj eri napretka sa instrumentima i metodama nivoa 6 Sigma ili višim.
37
Kendić, Sulejman, and Adem Salihagić. "LIJEČNIČKE GREŠKE / POGREŠKE - DEFINICIJE, UZROCI I ODGOVORNOSTI LIJEČNIKA." Zbornik radova Islamskog pedagoškog fakulteta u Bihaću 7, no. 7 (2014): 285–99. http://dx.doi.org/10.52535/27441695.2014.7.285-299.
Full textAbstract:
Predmet medicinske/zdravstvene djelatnosti jeste očuvanje, zaštita života i unapređenje zdravlja pojedinaca i društva kao temeljnih vrijednosti. Od medicinske profesije se zahtijeva da se kao životno usmjerenje prihvati prosvjećenosti zaštiti ljudskog zdravlja, da se poštuje ljudski život, ljudske vrijednosti i dostojanstvo, da se uvijek u prvi plan stavlja dobrobit pacijenta, da se svjesno preuzima odgovornost za pacijenta, da se pomoć pruža uvijek jednako svima i po savjesti. Štete koje nastanu u obavljanju ove djelatnosti čine se posebno značajnim i pitanje odgovornosti je posebno osjetljivo. Medicinska djelatnost osim što je regulirana pravilima struke, bila je regulirana oduvijek etičkim normama, a tek periferno pravnim pravilima. Doktor-pacijent je do sredine XX vijeka bio reguliran više moralnim nego pravnim normama, dok se danas situacija značajno izmijenila. Medicina kao nauka i kao praksa doživljava brzi naučni i tehnološki napredak. Povećava se broj intervencija i zdravstvenih usluga. Zahtjevi korisnika su složeniji, intervencije ofenzivnije, gdje se uključuje veliki broj različitih stručnjaka u sistem zaštite, a time i rastu veće mogućnosti za nastanak grešaka i nanošenja štete pacijentu.
38
Sedlak, Sabina, Sandra Simonović, Marjetka Jelenc, and Jože Sambt. "Bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva so v Sloveniji veliko ekonomsko breme." Revija za ekonomske in poslovne vede 8, no. 2 (2022): 41–50. http://dx.doi.org/10.55707/eb.v8i2.3.
Full textAbstract:
Bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva povzročajo zdravstvene težave, ki vodijo v slabšo kakovost življenja in prezgodnje upokojevanje, kar predstavlja za zdravstvene sisteme in družbo ekonomsko breme. Izvedli smo raziskavo z namenom izračuna stroškov šestih najpogostejših bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva v Sloveniji za obdobje 2016‒2018. Izračunali smo neposredne in posredne stroške bolezni, nastale presečno na ravni enega leta. Podatke za izračun smo pridobili iz rutinskih zbirk na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje ter na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Izračuni ekonomskega bremena bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva kažejo, da znašajo ekonomski stroški izbranih diagnoz v obdobju 2016‒2018 v povprečju okoli 5 % vseh izdatkov za zdravstvo oz. 0,4 % bruto domačega proizvoda v tem obdobju. Zavedamo se, da bilo breme bistveno večje ob upoštevanju vseh diagnoz kostno-mišičnih bolezni in vezivnega tkiva. Zaključujemo, da v Sloveniji potrebujemo strateške dokumente, ki bi opredelili prioritete in aktivnosti na tem področju, s pomočjo katerih bi lahko uspešno zmanjševali breme teh bolezni.
39
Stoeckel, Dragana. "SUICID I PANDEMIJA TOKOM PRVE GODINE PANDEMIJE KOVIDA 19 U SRBIJI: IZMEĐU STRAHA, PORODIČNOG NASILJA I USAMLJENOSTI." Socijalna politika, no. 1/2022 (July 7, 2022): 99–116. http://dx.doi.org/10.22182/sp.12022.5.
Full textAbstract:
Zdravstvena kriza izazvana globalnim širenjem virusa Kovid-19, ima brojne negativne implikacije na sve društvene sfere i stavlja brojne države, sisteme, ali i pojedince, pred višestruke izazove. Restriktivne mere koje su vlade zemalja donosile od početka pandemije sa ciljem sprečavanja (nekontrolisanog) širenja virusa imaju negativne efekte ne samo na globalnu ekonomiju i pojedince koji su u povećanom riziku, već i mentalno zdravlje celokupne populacije. Nesigurnost zaposlenja, gubitak posla, konstanto prisustvo osećanja straha za sopstveno, ali i zdravlje bliskih ljudih, depresija i usamljenost su samo neki od faktora rizika koji su u pozitivnoj korelaciji sa stopom samoubistva. Stoga je opšti predmet ovog rada analiza uticaja pandemije tokom prve godine na stope samoubistva u Srbiji kroz prizmu faktora rizika za mentalno zdravlje koji su se javili, odnosno naročito intenzivirani kao posledica primena mera koje su imale kao cilj zaštitu zdravlja stanovništva i rastrećenje zdravstvenog sistema. Cilj rada se ogleda u komparaciji broja samoubistva u godinama koje su prethodile pandemiji i tokom 2020. godine, kada su i preduzete mere, kao što su zabrana i/ili ograničenje kretanja i kontakata i socijalna izolacija, bile najrestriktivnije sa stanovišta ljudskih prava i sloboda. U radu je data analiza na koji način i u kom intezitetu su potencijalno ove mere uticale na mentalno zdravlje populacije, kao i kakve su projekcije uticaja ovih faktora rizika na suicid u Srbiji u predstojećem periodu.
40
Košnik, Irena Grmek, Edita Eberl Gregorič, Helena Ribič, et al. "Izbruh gripe v Splošni bolnišnici Jesenice v letu 2017 pri bolnikih in zdravstvenih delavcih." Slovenian Medical Journal 88, no. 11-12 (2020): 517–28. http://dx.doi.org/10.6016/zdravvestn.2877.
Full textAbstract:
Izhodišče: Gripa je sezonska virusna bolezen dihal, ki se pojavlja v zimskih mesecih. Povzročajo jo virusi influence tipa A in B. Izbruhi gripe v bolnišnicah so posebno neugodni, saj zboli ranljiva populacija. Pojavijo se številni zapleti, podaljša se bolnišnično zdravljenje, poveča se umrljivost. Hkrati lahko zbolijo tudi zdravstveni delavci (ZD). Zaradi njihovega absentizma se pojavijo težave pri organizaciji dela.Metode: Izvedli smo retrospektivno kohortno preiskavo izbruha gripe v Splošni bolnišnici Jesenice (SBJ), ki smo ga zaznali v januarju 2017. Kot primer izbruha je bil opredeljen vsak bolnik ali zaposleni (ZD) v SBJ, ki je od 01. 01. 2017 do 16. 02. 2017 imel simptome gripi podobne bolezni (temperaturo nad 37,7 °C s kašljanjem ali bolečinami v žrelu), v brisu nosno-žrelnega prostora potrjen virus influence A ali B ali epidemiološko povezavo s potrjenimi primeri (hospitalizacija v isti sobi) ter odsotnosti ostalih vzrokov za okužbo. Primer smo opredelili kot bolnišničen pri osebah, ki so bile v bolnišnico sprejete zaradi drugih vzrokov in pri katerih so se simptomi in znaki v dihalih razvili kasneje kot 72 ur po sprejemu. Obolele zdravstvene delavce smo spraševali o demografskih podatkih, predhodnem cepljenju proti gripi in o subjektivni oceni poteka bolezni.Rezultati: Med 250 izpostavljenimi je zbolelo 117 oseb (46,8 %). Primeri obolelih so se najprej začeli kopičiti na internem oddelku, sledil je kirurški in negovalni oddelek SBJ. Največ zbolelih je bilo starejših od 65 let. Pri 74 zbolelih bolnikih in zaposlenih, ki so ustrezali definiciji primera v izbruhu, smo odvzeli brise nosno-žrelnega prostora. V 68 (87 %) vzorcih smo dokazali influenco A (87 %) ali B (13 %). Ostalih 49 zbolelih, ki niso bili laboratorijsko potrjeni, so zadostili merilu epidemiološke povezanosti. Ob pregledu dokumentacije 13 umrlih bolnikov smo ugotovili, da je bila pri vseh ena od diagnoz gripa, pri 4 od njih tudi navedena kot neposredni vzrok smrti. 6 umrlih bolnikov je prebolevalo pljučnico, ki je sledila gripi. 45 zbolelih je prejelo oseltamivir, 61 hospitaliziranih oseb in ZD pa je jemalo oseltamivir kot kemoprofilakso. Izbruh gripe je neugodno vplival na načrtovano delo kirurškega oddelka – zaradi izbruha so v bolnišnici zmanjšali število elektivnih operacij, del kirurških postelj pa so namenili preobremenjenemu internističnemu oddelku.Zaključek: V zgodnji fazi izbruha gripe v bolnišnici je potrebna visoka stopnja upoštevanja preventivnih ukrepov. K zbolevanju bolnikov namreč prispevajo predhodne bolezni in slabo zdravstveno stanje, težave pri zagotavljanju izolacije, neupoštevanje priporočil za osebno higieno, necepljenost proti gripi in slaba odzivnost imunskega sistema starejših bolnikov na cepljenje.
41
Žele, Mojca, Albina Šućurović, and Barbara Kegl. "Kontinuiteta zdravstvene obravnave v patronažnem varstvu po bolnišnični obravnavi otročnice, novorojenčka in ostalih pacientov." Obzornik zdravstvene nege 55, no. 1 (2021): 24–34. http://dx.doi.org/10.14528/snr.2021.55.1.3011.
Full textAbstract:
Uvod: Diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu se vse pogosteje srečujejo z vse hitrejšimi odpusti iz bolnišnične obravnave. Če je poročanje o odpustu neustrezno, je nadaljevanje zdravstvene obravnave na domu oteženo. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako poteka kontinuiteta zdravstvene obravnave v patronažnem varstvu po bolnišnični obravnavi otročnice, novorojenčka in ostalih pacientov ter kako diskontinuiteta vpliva na delo diplomiranih medicinskih sester v patronažnem varstvu.Metode: Uporabljena je bila kvalitativna metodologija raziskovanja. Na namenskem vzorcu sedmih diplomiranih medicinskih sester v patronažnem varstvu so bili izvedeni delno strukturirani intervjuji. Raziskava je potekala med decembrom 2018 in januarjem 2019. Podatke smo obdelali po metodi analize vsebine.Rezultati: Strukturo opisa sestavljajo trije tematski sklopi, ki opredeljujejo poročanje o odpustu iz bolnišnične obravnave: (1) Poročanje o odpustu pacientov iz bolnišnične obravnave; (2) Poročanje o odpustu otročnice in novorojenčka iz porodnišnice; (3) Diskontinuiteta zdravstvene obravnave.Diskusija in zaključek: Izsledki kažejo, da je treba za nadaljevanje zdravstvene obravnave na domu vzpostaviti enoten način obveščanja pri odpustu iz bolnišnične obravnave. Smiselno bi bilo vzpostaviti enoten informacijski sistem na nacionalni ravni. Lahko bi nadgradili že obstoječ sistem »e-Zdravje«, v katerem bi diplomiranim medicinskim sestram v patronažnem varstvu omogočili dostop do zdravstvene dokumentacije.
42
Anđelski, Hristo, Predrag Đorđević, and Predrag Jelača. "Old persons in the system of public health." Zdravstvena zastita 38, no. 6 (2009): 51–56. http://dx.doi.org/10.5937/zz0904051a.
Full text
43
Simčič, Biserka, Jakob Ceglar, and Dorjan Marušič. "Accreditation - an external assessment of quality and safety of health care treatments in health care institutions." Bulletin: Economics, Organisation and Informatics in Healthcare 27, no. 2 (2011): 113–22. http://dx.doi.org/10.2478/v10221-011-0012-5.
Full textAbstract:
Akreditacija - zunanja presoja kakovosti in varnosti zdravstvenih obravnav v zdravstvenih ustanovah V letu 2010 je Ministrstvo za zdravje pripravilo Nacionalno strategijo kakovosti in varnosti, katerega del je tudi strateški cilji Razvoj sistematičnega vodenja kakovosti in varnosti, eden izmed izvedbenih ciljev pa vzpostavitev sistema akreditacije zdravstvenih zavodov. Prispevek opisuje namen nacionalne strategije in pomen sistematičnega pristopa k doseganju višje ravni kakovosti in varnosti zdravstvenih obravnav. V tem okviru je poudarjena zunanja presoja, znotraj te pa pomen akreditacije.
44
Tomić, Vesna. "Social perception of health system." Zdravstvena zastita 44, no. 6 (2015): 40–46. http://dx.doi.org/10.5937/zz1501040t.
Full text
45
Šolak, Zdravko. "ržište privatnog zdravstvenog osiguranja u debatama o reformi zdravstvenog sistema u postsocijalističkim zemljama." Evropska revija za pravo osiguranja 20, no. 01 (2021): 55–62. http://dx.doi.org/10.46793/erpo2001.55s.
Full textAbstract:
Debates on the reform of health care fi nancing in the former socialist countries during the period of social transformation were conducted as part of a wider debate regarding changes in the overall social system. Existing financing models and innovative measures were reviewed. As part of such discussions, the voluntary health insurance market also received a lot of the attention. Diff erent views were expressed in the debates that were conducted during the 1990s, from seeing a suitable supplementary source of health care funding to those who highlighted the constraints in its implementation and modest results that can be expected. As one of the criteria for assessing the suitability of this mechanism, we could review what has been achieved so far in its application. Th e paper looks at the ground covered and the situation in the former socialist countries at the end of the second decade of this century, with particular reference to Serbia and countries in its surroundings. When it comes to Serbia it can be expected that the limiting factors from the last ten years will be still manifested in the future. It is estimated that there are weak prospects of activating voluntary health insurance as a way to alleviate the problems of insuffi cient fi nancing of the health care system.
46
Tomić, Vesna. "Management of the changes in the health system." Zdravstvena zastita 37, no. 6 (2008): 63–65. http://dx.doi.org/10.5937/zz0803063t.
Full text
47
Hrgarek, Luka, Leon Bošnjak, Tatjana Welzer Družovec, and Aida Kamilašić. "Zakonodajni in tehnični vidik varovanja osebnih podatkov v slovenskih zdravstveno-informacijskih sistemih." Uporabna informatika 26, no. 1 (2018): 7. http://dx.doi.org/10.31449/upinf.21.
Full textAbstract:
Varovanje osebnih podatkov je problematika, ki je vsak dan bolj aktualna. Različne novodobne kršitve zasebnosti nastajajo tudi zaradi hitrega tehnološkega razvoja, ki mu zavedanje o potrebah po varovanju podatkov kljub naporom stroke ne sledi dovolj hitro. Omenjena problematika je v zdravstvu še posebno prisotna in pomembna. Velika večina zdravstvenih podatkov je digitaliziranih. Dostopnost in varnost teh podatkov lahko zato hitro postane vprašljiva. Vsi, ki so vključeni v zdravstvene procese, se morajo zavedati, da je varno in pravilno ravnanje s temi podatki ključnega pomena. Direktiva Evropskega parlamenta o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takšnih podatkov določa smernice za vse države članice Evropske unije. Ta priporočila morajo države članice upoštevati in spoštovati v svojih zakonodajah, povezanih z varstvom osebnih podatkov. V Sloveniji varstvo osebnih podatkov v zdravstvu obravnavajo Ustava Republike Slovenije, Zakon o varstvu osebnih podatkov in Zakon o pacientovih pravicah. V članku se bomo osredinili na pregled direktiv Evropske unije, slovenske zakonodaje in dokumentacije s področja varovanja osebnih podatkov v zdravstvu. Pregledali bomo dostopno dokumentacijo o bolnišničnih informacijskih sistemih po Sloveniji. Z analizo de facto stanja v slovenskem zdravstvu želimo ugotoviti, kako dobro se slovensko zdravstvo prilega zakonodaji: na kakšen način so implementirani zakonsko zagotovljeni varnostni mehanizmi, kako so podatki zaščiteni pri prenosu in kako sistemi in osebje varujejo osebne podatke bolnikov.
48
Hrgarek, Luka, Leon Bošnjak, Tatjana Welzer Družovec, and Aida Kamilašić. "Zakonodajni in tehnični vidik varovanja osebnih podatkov v slovenskih zdravstveno-informacijskih sistemih." Uporabna informatika 26, no. 1 (2018): 7. http://dx.doi.org/10.31449/upinf.vol26.num1.21.
Full textAbstract:
Varovanje osebnih podatkov je problematika, ki je vsak dan bolj aktualna. Različne novodobne kršitve zasebnosti nastajajo tudi zaradi hitrega tehnološkega razvoja, ki mu zavedanje o potrebah po varovanju podatkov kljub naporom stroke ne sledi dovolj hitro. Omenjena problematika je v zdravstvu še posebno prisotna in pomembna. Velika večina zdravstvenih podatkov je digitaliziranih. Dostopnost in varnost teh podatkov lahko zato hitro postane vprašljiva. Vsi, ki so vključeni v zdravstvene procese, se morajo zavedati, da je varno in pravilno ravnanje s temi podatki ključnega pomena. Direktiva Evropskega parlamenta o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takšnih podatkov določa smernice za vse države članice Evropske unije. Ta priporočila morajo države članice upoštevati in spoštovati v svojih zakonodajah, povezanih z varstvom osebnih podatkov. V Sloveniji varstvo osebnih podatkov v zdravstvu obravnavajo Ustava Republike Slovenije, Zakon o varstvu osebnih podatkov in Zakon o pacientovih pravicah. V članku se bomo osredinili na pregled direktiv Evropske unije, slovenske zakonodaje in dokumentacije s področja varovanja osebnih podatkov v zdravstvu. Pregledali bomo dostopno dokumentacijo o bolnišničnih informacijskih sistemih po Sloveniji. Z analizo de facto stanja v slovenskem zdravstvu želimo ugotoviti, kako dobro se slovensko zdravstvo prilega zakonodaji: na kakšen način so implementirani zakonsko zagotovljeni varnostni mehanizmi, kako so podatki zaščiteni pri prenosu in kako sistemi in osebje varujejo osebne podatke bolnikov.
49
Zupanc Terglav, Barbara, Špela Selak, Mitja Vrdelja, Boris Miha Kaučič, and Branko Gabrovec. "Zadovoljstvo državljanov Republike Slovenije z zdravstvenimi storitvami v Sloveniji." Obzornik zdravstvene nege 53, no. 2 (2019). http://dx.doi.org/10.14528/snr.2019.53.1.318.
Full textAbstract:
Uvod: Merjenje zadovoljstva pacientov z zdravstvenimi storitvami je pomemben kazalec razvoja vsakega zdravstvenega sistema. Zadovoljstvo pacientov je pomemben in pogosto uporabljen indikator za merjenje kakovosti zdravstvene oskrbe. Prispevek se osredotoča na ugotavljanje zadovoljstva državljanov Republike Slovenije s trenutnim zdravstvenim sistemom.Metode: Uporabljena je bila deskriptivna neeksperimentalna vzorčna metoda. Merski instrument je bil strukturiran vprašalnik. Uporabljena je bila metoda snežene kepe. Na spletni vprašalnik je skupno odgovorilo 693 oseb, 488 oseb je vprašalnik v celoti izpolnilo. Podatki so bili analizirani z opisno statistiko, korelacijsko analizo, faktorsko analizo in linearno regresijsko analizo.Rezultati: Sodelujoči v raziskavi v največji meri cenijo prijazen in spoštljiv odnos zdravstvenih delavcev ter njihovo razpoložljivost za hitro pomoč. Negativno ocenjujejo čakanje na obravnavo v čakalnici, telefonsko nedosegljivost, nezanimanje za osebne razmere pacienta in kratek čas obravnave pri zdravniku. Med najpomembnejše spremenljivke, ki vplivajo na zadovoljstvo pacientov, lahko uvrstimo: čakanje v čakalnici na pregled, dovolj časa, ki ga zdravnik nameni pacientu, zanimanje za osebne razmere, zaupanje v strokovne odločitve zdravstvenega osebja, vključevanje v odločanje o zdravljenju in občutek popolnega zaupanja.Diskusija in zaključek: Zdravstveni delavci lahko v zdravstvenem sistemu pomembno vplivajo na zadovoljstvo pacientov. Usmerjenost v kakovostno obravnavo in spoštljivo komunikacijo povečuje zaupanje pacientov v zdravstveni sistem in zaupanje v strokovne odločitve zdravstvenega osebja, kar pa lahko ključno vpliva na uspešnost zdravstvene obravnave posameznika.
50
Smajić, Emina, and Aleksandra Pašić. "KRIZNI MENADŽMENT U LABORATORIJSKOJ DIJAGNOSTICI." Kongres "Dani zdravstvenih nauka"-Zbornik sažetaka, December 2023. http://dx.doi.org/10.17532/dzn.2023.032.
Full textAbstract:
Uvod: Upravljanje medicinskim laboratorijem ima mnogo izazova kako u stručnim tako i u upravljačkim pitanjima. Prilikom kreiranja zdravstvene politike Europske unije velika pažnja se posvećuje sigurnosti pacijenta tokom pružanja zdravstvene zaštite. Svjedoci smo da je pojava pandemije Covid-19 jedna od najtežih kriznih situacija s negativnim utjecajem na život u svim zemljama svijeta. Zdravstvena kriza često zahtijeva uspostavljanje ravnoteže između zdravstvene zaštite i oskudnih resursa, gdje se najvažnije ogleda rukovodstvo menadžmenta. Cilj istraživanja je ukazati na značaj kriznog menadžmenta u medicinskim laboratorijama i prikazati najčešće korištene strategije. Materijal i metode istraživanja: Autori su napravili strukturiranu analizu relevantnih informacija predstavljenih u radovima naučnih časopisa i konferencija, službenim izvješćima organizacija koje imaju ulogu u upravljanju zdravstvenim krizama. Specifične ključne riječi ili fraze korištene za upite spomenutih izvora uključuju: zdravstveni menadžment, zdravstvena zaštita, zdravstvena kriza, Covid-19. Rezultati: Voditelji laboratorija moraju posjedovati znanje o međuovisnosti kriza samog zdravstvenog sistema, kriza unutar određene zdravstvene organizacije i krize koja se dešava u društvu (panedmija) gdje se očekuje da zdravstveni sistem odgovori učinkovito sa svim raspoloživim kapacitetima. Pandemija COVID-a bacila je u središte pažnje laboratorijsku medicinu, pokazujući koliko je zapravo laboratorijska dijagnostika značajna u kriznim situacijama. Stoga, načela upravljanja rizikom treba smatrati sastavnim dijelovima laboratorija u osiguravanju kvalitete i sigurnosti. Ključni elementi za učinkovit krizni menadžment koji podrazumijeva visokokvalitetnu zdravstvenu zaštitu i dobro opremljeno medicinsko laboratorijsko osoblje, zahtijeva od voditelja laboratorija da se usredotoče na strateško planiranje, komunikaciju i brzo djelovanje. Zaključak: Uspješno upravljanje krizama u medicinskim laboratorijama mora uključivati vještine iz različitih područja stručnosti i znanja, čineći složen fenomen za planiranje i provedbu akcija. Dobra organizacija je ključna kako bi se donijele odluke koje će smanjiti uticaj nastale krize u različitim dimenzijama.